Vesoljska tehnološka družba SpaceX znova poskuša izvesti vrnitev prve stopnje satelitske nosilne rakete falcon 9 R. Prvotni načrtovani datum izstrelitve je bil 16. december 2014, nato so ga prestavili na 19. december pa spet na 6. januar 2015, torej danes, ko naj bi iz Cape Canaverala na Floridi raketa falcon 9 R proti Mednarodni vesoljski postaji ponesla novo vesoljsko tovorno ladjo Dragon. Preložitev je seveda še vedno možna zaradi neprimernega vremena ali tehničnih težav.
Za večkratno uporabo
Poskus pristajanja bodo izpeljali na posebni robotski daljinsko vodeni in posebej za ta namen izdelani morski ploščadi. Vesoljsko tehnologijo, katere namen je ponovna uporaba prve stopnje nosilne rakete, pozneje pa seveda tudi druge raketne stopnje, tako razvijajo v višje zahtevnostne stopnje. Uresničujejo zamisel o ponovno uporabnem vesoljskem prevoznem sistemu.
Na vprašanje, ali bo poskus uspešen že prvič, vodja družbe SpaceX in glavni konstruktor Elon Musk odgovarja, da so možnosti za uspeh nekako polovične. Daljnoročni cilj je razvitje ponovno uporabnega vesoljskega prevoznega sistema, s čimer bi seveda občutno zmanjšali izjemno visoke stroške prevoza različnih tovorov tako v nizko orbito okrog Zemlje (LEO) kot tudi proti geostacionarni orbiti (GEO) ter celo v medplanetarni prostor.
Če bi šlo po predvidevanjih in načrtih, se bo prva raketna stopnja prvič mehko spustila in pristala na trdnih tleh posebne morske ploščadi. Obstajajo seveda tudi možnosti, da gre kaj narobe – da raketna stopnja zgreši ploščad in pade v morje ali se po pristanku na ploščadi zruši ali celo prevrne.
Po izstrelitvi se bo prva stopnja na višini 90 kilometrov ločila od druge. Ta bo nadaljevala svoje potovanje v orbito, medtem ko bo prva stopnja padla nazaj v ocean. Podobno kot je pogosto pri drugih izstrelitvah satelitskih nosilnih raket ZDA. Tokratna prva raketna stopnja je posebej zasnovana za pristanek na plavajoči ploščadi. V prejšnjem, lahko bi rekli uvajalnem poskusu, je taka stopnja krajši čas lebdela nad oceanom, preden je pljusknila vanj.
Tehnični opisi
Raketa falcon 9v.1.1R je visoka 68,4 metra, njen premer je 3,66 metra. Ob izstrelitvi tehta 505,8 tone. V nizko orbito ali LEO lahko ponese 13,15 tone težak tovor, v geostacionarno transferno orbito ali GTO pa tovor 4,85 tone. Doslej je bilo izstreljenih osem falconov 9v 1.1.
Prvo stopnjo poganja devet raketnih motorjev vrste merlin 1D, ki razvijejo skupno potisno silo 5,88 kilonewtona (kN). Drugo stopnjo poganja en sam raketni motor merlin 1D z devetkrat manjšo potisno silo. Raketa uporablja posebej prečiščeno gorivo RP-1 in tekoči kisik kot oksidator, kar v astronavtiki radi uporabljajo in je tudi ekološko sprejemljivo.
Ploščad, ki je dolga 90 in široka 30 metrov, premore krila, ki se lahko iztegnejo za še dodatnih 50 metrov. Kot navaja Elon Musk, ima ploščad potisne motorje, pridobljene z naftnih vrtalnih ploščadi. Njihova naloga je, da jo ohranjajo na istem mestu s komaj trimetrsko toleranco odstopanja celo med viharjem.
Prvi raketni stopnji so pritrdili štiri mrežasta krilca. Med izstrelitvijo so zložena tesno ob trupu, odprejo se med vračanjem na Zemljo, njihova naloga pa je, da med pristankom nadzorujejo vse tri osi gibanja. Oprijelo se jih je poimenovanje krila X – zaradi podobnosti z vojaškimi vesoljskimi letali iz slovitega filma Vojna zvezd.
Raketna stopnja seveda premore tudi štiri iztegljive in zložljive pristajalne noge.
Da prva raketna stopnja lahko pristane, pri ločitvi od druge raketne stopnje zadrži še 15 odstotkov vsega goriva, kar zadostuje, da z uporabo raketnih motorjev spuščanje upočasni in se končno brez padala mehko spusti na ploščad.
Polovična možnost uspeha
Možnost uspeha poleta in vrnitve raketne stopnje ocenjujejo za polovično, ker je preizkus pač prvi preizkus. Na ploščad postavljene kamere bodo posnele celoten potek. Ali ga bodo na spletu javnosti posredovali neposredno ali z zamikom, vnaprej niso razkrivali. Ne glede na to bo družba SpaceX pri nadaljnjem izboljševanju tehnike pridobila koristne podatke. Končni namen je, da bi pristajalni manevri postali vsakdanji. V tehnološko izpopolnjeni prihodnosti naj bi jih poleg morske ploščadi opravljali na kopnem v bližini izstrelišča. Sčasoma naj bi tehniko ponovne uporabljivosti prevzela tudi druga raketna stopnja. Vesoljski prevozni sistem bi tako postal v celoti večkrat uporaben, s čimer bi občutno zmanjšali prevozne stroške. Tako bi se drastično znižali, kar bi zagotovo precej prizadelo ameriško, evropsko, rusko, kitajsko in indijsko konkurenco. Ker pa bo za razvoj sistema potrebnega še nekaj časa, lahko konkurenca vsaj še mirno diha. SpaceX še vedno veže 2,6 milijarde dolarjev vredna pogodba z Naso o dvanajstih oskrbovalnih poletih za Mednarodno vesoljsko postajo s tovornimi vesoljskimi ladjami Dragon.