LJUBLJANA – Mednarodna zveza za človekove pravice (FIDH) je ugotovila, da je domnevno tako zelo dobrohotna trojka (Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad) z brezobzirnim določanjem skrajnih varčevalnih ukrepov v Grčiji v zadnjih štirih letih spodbujala kršitve človekovih pravic ter te celo zavestno pomagala spodkopavati.
Kmalu je, denimo, v Grčiji brez zaposlitve ostalo kar 27,2 odstotka prebivalstva, kar 22 odstotkov tistih, ki jim je uspelo obdržati delovno mesto, pa jih prejema minimalno plačo. Seveda pa si v zvezi s tem ne more rok pilatovsko umiti niti grška vlada, ki naj bi »zgolj« ubogljivo in dosledno izpolnjevala vse zahteve Evropske komisije in Mednarodnega denarnega sklada (MDS). Občutno zniž(ev)anje plač in socialnih transferjev, ki mu je potem sledila kataklizma na trgu dela in v zdravstvenem sistemu, je daleč največ krivic povzročilo prav najranljivejšemu sloju prebivalstva. Predsednik FIDH Karim Lahidji priznava, da so ukrepi, ki jih je na predlog trojke kot po tekočem traku sprejemala poniž(a)na grška vlada, zadosten dokaz, da so tisti, ki o naši usodi odločajo na mednarodni oziroma nacionalni ravni, za dosego svojih ciljev pripravljeni žrtvovati dobesedno vse, začenši, kajpak, pri tako imenovanih navadnih državljanih: »Strinjamo se sicer lahko, da izredne okoliščine včasih zahtevajo uvajanje izrednih ukrepov, vendar pa je v konkretnem primeru povsem očitno, da tisti, ki so tako zavzeto reševali Grčijo, niso več spoštovali ne človekovih pravic ne mednarodnih standardov.«
FIDH se je diplomatsko izognil komentiranju vloge, ki jo je pri napadu na človekove pravice imela Evropska centralna banka (ECB) pod vodstvom Maria Draghija, in je kritiko izrekel le Evropski komisiji in MDS. Je pa ne glede na to rekel bobu bob: kar se je začelo kot težko pričakovana zunanja pomoč pri odpravljanju posledic gospodarske in finančne krize, se je v Grčiji »in tudi v drugih državah, ki so prejele mednarodno protikrizno pomoč«, prav kmalu spremenilo v še nikoli doslej tako brutalno izvedeni napad na temeljne človekove pravice in demokratične standarde. FIDH pa za zdaj ni spregovoril o tem, da Evropska komisija tudi vlade manjših in zato toliko bolj dovzetnih držav članic EU, na primer Slovenije, ki jih trojka sicer še ni osrečila s svojim prihodom, spodbuja k postopnemu, vendar vse bolj opaznemu zniževanju standardov na področju človekovih pravic.
Noeline Blackwell, članica skupine, ki je proučevala razmere, v kakršnih se je po mednarodni pomoči znašla Grčija, poudarja, da zdravniki zaradi posledic nujnega varčevanja velikokrat niso niti hudo bolnim mogli več ponuditi nujne pomoči, čeprav so je bili ti še kako potrebni.
Wolfgang Munchau je za Financial Times pojasnil, zakaj žal ni razloga, da bi verjeli tistim, ki nam mečejo pesek v oči in nas prepričujejo, da bo EU (z razporejanjem 500 milijard evrov v sklopu tako imenovanega evropskega programa kvantitativnega rahljanja) v kratkem uspelo rešiti in stabilizirati evrsko območje in evro ter tudi veliko večino bank na območju držav članic EU. V tem hipu se po bruseljskih kuloarjih že govori o tihem dogovoru med Junckerjevo Evropsko komisijo in Draghijevo ECB na eni strani ter nemško kanclerko Angelo Merkel in Bundesbank na drugi, v skladu s katerim bi Evropska komisija obljubila, da bo vsekakor najprej trdnost zagotovila nemškim bankam: z najmanj 150 milijardami od predvidenih 500. |
