Ko je pred stoletjem tragedija Titanika pretresla svet, Angleži še niso vedeli, da so v začetku leta na dnu sveta v belem peklu Antarktike izgubili svoje pogumne može, s katerimi se je jeseni 1911 britanski raziskovalec in pustolovec, vojaški častnik Robert Falcon Scott (1868–1912) podal v tekmo za osvojitev južnega tečaja. Dobil jo je zviti, bolje pripravljeni Norvežan Roald Amundsen. Tekma se nadaljuje do današnjih dni, ko se je na zimsko prečkanje ledenega kontinenta odpravil Anglež sir Ranulph Fiennes. V pustolovskem življenju brez primere se je povzpel na najvišje gore, kot najstarejši Britanec je leta 2009 osvojil Mount Everest, spoznal peščene in ledene puščave, na levi roki izgubil nekaj členkov prstov … Pokrovitelj velike pustolovščine je prestolonaslednik princ Charles, ki je obsedencem ob odhodu želel »hitrosti in največ mogoče sreče v tej čudoviti poti v neznano«.
Usodno leto 1912
Scottova tragedija je zaznamovala britansko čast, njegovo junaštvo so mnogi imeli za nesmiselno izzivanje usode, z Winstonom Churchillom na čelu so se Angleži z njim bodrili še v drugi svetovni vojni. Preden je Scott postal polarni raziskovalec, je bil ambiciozen vojaški častnik in šele nato mornar. Prvo ekspedicijo z ladjo Discovery je vodil med letoma 1901 in 1904, odprava z ladjo Terra Nova je bila odmerjena med letoma 1910 in 1913, ko je med prvimi desetimi zemljani dosegel južni tečaj. Do cilja je prispel 18. januarja 1912, Amundsen ga je prehitel kar za mesec dni. Ob vrnitvi so Scott in štirje tovariši oslabljeni od bolezni in pomanjkanja zmrznili le nekaj korakov od rešilne baze. Šele novembra usodnega leta 1912 so reševalne ekipe naletele na šotor – bivak, kjer so jih našli objete v večnem snegu. Iz sani so postavili grmado in namestili lesen križ iz smuči. Grob Scotta, Wilsona in Bowersa je danes zaradi gibanja ledu le približno določljiv. Geofizik Charles Bentley je izračunal, da jih bo ledenik do leta 2275 potisnil na severni rob Rossovega morja.
Z Antarktike na Arktiko
Tudi stoletje po tragičnem dogodku za Angleže in Norvežane tekma za terro incognito australiensis, kot so jo nekoč poimenovali, še ni končana. Decembra lani se je tja odpravil tretji baronet velike rodbine nenavadnih ljudi (vanjo spadajo tudi režiserka Martha in znana filmska ter gledališka igralca Ralph in Joseph Fiennes) sir Ranulph Twisleton-Wykeham-Fiennes. Možak velja za enega zadnjih velikih romantičnih pustolovcev. Rodil se je ob koncu druge svetovne vojne v Windsorju, del otroštva je preživel v Južni Afriki, ob svoji raziskovalni dejavnosti se ponaša z vrsto vztrajnostnih rekordov, med drugim je oba zemeljska tečaja dosegel peš. Sir Ranulph je končal elitni kolidž Eton, pozneje je pristal v posebnem oddelku vojnega letalstva in več let služil v zasebni vojski sultana v Omanu. V drugi polovici stoletja se je kot Reinhold Messner vzpenjal na najvišje vrhove, vodil odprave po Nilu, med letoma 1979 in 1982 sta s prijateljem Charlesom Burtonom obšla svet (83.686 kilometrov!) po polarnih oseh in bila prva človeka, ki sta tako v enem popotovanju peš dosegla oba tečaja.
Teden dni,
sedem maratonov
V začetku 90. let je Fiennes v Omanu odkril v pesku izgubljeno mesto Ubar, že leta 1993 se je znova znašel na Antarktiki, takrat sta s strokovnjakom za prehrano Mikom Stroudom poskušala prvič prečkati ledeni kontinent, a sta morala po 95 dneh izčrpana in lačna odnehati. Tri leta zatem je sir Ranulph poskušal doseči južni tečaj sam. Že podvig je bil na robu pameti in zdržljivosti, a pustolovcu so komaj štiri mesece pred tem vsadili srčne obvode. Pred petimi leti sta s Stroudom v sedmih dneh na sedmih celinah opravila sedem maratonov: 26. oktobra v Patagoniji (prvotno je bil načrtovan na otoku King George v Antarktiki), 27. oktobra na Falklandskih otokih, 28. oktobra v Sydneyju, 29. oktobra v Singapurju, 30. oktobra v Londonu, 31. oktobra v Kairu in 1. novembra v New Yorku.
Pisatelj
Lani 5. decembra je na krovu SA Agulhas znova krenil iz britanske prestolnice v južna morja. S tovariši Richmondom Dykesom, Robom Lambertom, Ianom Prickettom, Brianom Newhamom in Spencerjem Smirlom bodo to poletje kot prvi poskušali prečkati Antarktiko v polarni zimi. Zatem naj bi 70-letni pustolovec odnehal in se posvetil urejanju spominov in obsežne dokumentacije ter pisanju. Sir Ranulph seveda ni le raziskovalec in pustolovec, ampak tudi uspešen knjižni avtor. Napisal in objavil je trinajst romanov, kot zadnjega prav življenjepis velikega vzornika Roberta Falcona Scotta. Med najbolj zanimivimi deli so potopis H koncem sveta (1983), Živeti nevarno (1987), Ubar – Atlantida v pesku (1992), V romanu o Scottu slavnega kolega brani očitkov o neodgovornem in nesmiselnem pustolovskem ravnanju. Za dosežke ga je kraljica Elizabeta II. odlikovala z najvišjim redom britanskega imperija. Med odpravami je zbral več kot pet milijonov funtov za dobrodelne namene.
Od marca do septembra
Medtem je šestčlanska odprava, ki bo na šestem kontinentu pol leta, že dosegla Cape Town. Kmalu bodo pred njimi le še mraz, viharji in mrak. Sir Ranulph je že izbral naslov knjige, ki jo bo napisal, če se bo vrnil – Najbolj mrzlo popotovanje. Velika pustolovščina s številnimi nevarnostmi in največjim mogočim tveganjem se bo začela 21. marca, pot je dolga več kot 4000 kilometrov, temperature se bodo spustile tudi prek 70 stopinj pod ničlo (rekord znaša neverjetnih 89,2 stopinje Celzija), končana bo 21. septembra, šele januarja 2014 se bo odprava vrnila v Anglijo. Med prečkanjem ledene celine se lahko zanesejo le nase, pomoč iz zraka v polarni zimi niti danes ni mogoča. Prek satelitov bodo sicer ohranili stik s svetom, saj je odprava opremljena z najsodobnejšimi tehničnimi pomagali, mednje spadajo tudi izjemno vzdržljive baterije za radarje, komunikacijo in gretje v oblačilih ter dihalne naprave. V pomoč jim bo še prirejen 20-tonski traktor za prevoz montažnega bivaka in opreme. In vendar visi nad odpravo kanček Scottovega prekletstva.