Včeraj je bilo smrtnih žrtev sobotnega rušilnega potresa v Nepalu po do takrat znanih podatkih več kot 3300, menijo pa, da jih bo še več kot 10.000. Reševalne ekipe se po neprehodnem terenu in porušeni infrastrukturi prebijajo v doline in soteske himalajskih masivov, vseskozi jih spremljajo zelo močni popotresni sunki. Komunikacijske in prometne poti so povsem prekinjene, prebivalci in gorniki ter turisti, saj je plezalna sezona na vrhuncu, so ujeti v mogočnem gorovju. V noči na ponedeljek se je začelo še močno, verjetno dolgotrajno deževje, kar poleg snežnih plazov in padajočih sten povzroča še deroče blato, primanjkuje tudi pitne vode. Mnogo pokrajin in naselij bodo reševalci dosegli šele čez tedne. Mednarodna pomoč se je aktivirala, na himalajskem območju je več tisoč turistov in plezalcev, a mnogi niso na opustošenem in nevarnem območju in bodo pot nadaljevali. V Nepalu je okoli 60 slovenskih državljanov, so sporočili s slovenskega zunanjega ministrstva. Doslej dva nista vzpostavila stika s svojci, vsi drugi, ki so se javili, pa so nepoškodovani in sorazmerno na varnem. Primanjkuje pitne vode.
Žrtve po hindujskem izročilu sežigajo kar na odprtih cestah. V revni deželi z 28 milijoni prebivalcev je neposredno ogroženih okoli tri milijone ljudi, na pomoč so jim priskočili sosedje Indija, Kitajska in Pakistan ter širša mednarodna skupnost. Unicef je sporočil, da nujno pomoč po katastrofalnem potresu potrebuje najmanj 940.000 otrok. V teh kriznih razmerah so izjemno ranljivi – omejen dostop do pitne vode in sanitarij lahko povzroči izbruh bolezni, ki so zanje lahko usodne.
Za tri metre proti jugu
Po podatkih nepalske planinske zveze jim kontakta z več sto tujci in gorskimi odpravami v baznih taboriščih himalajskih gora še ni uspelo vzpostaviti. Samo iz baznega tabora na Mount Everestu so s helikopterji rešili 82 ljudi, še več deset ljudi pa naj bi bilo ujetih na najvišji gori sveta. Znana ni niti usoda več sto naselij, ki jih je potres z močjo 7,8 po Richterjevi lestvici morda zravnal z zemljo ali jih je zasulo. Po mnenju geologov je bil to najhujši potres na območju južne Azije v zadnjih 80 letih, epicenter je bil plitvo, le 11 kilometrov pod površjem, okoli 80 kilometrov severozahodno od glavnega mesta Katmanduja v regiji Lamjung. Po navedbah ameriškega geologa Rogerja Bilhama z univerze v Koloradu se je v 30 sekundah okoli 120 kilometrov dolga in 60 kilometrov široka velika plošča z nekaj milijoni ljudmi premaknila za tri metre proti jugu.
Nepal je zelo revna dežela. S premikom tektonskih plošč se vsako leto krči za dva milimetra, v mladem himalajskem gorovju se kopičijo in sproščajo ogromne tektonske sile. Vseskozi je prisotna grožnja izjemno močnih in rušilnih potresov. Prestolnica Katmandu leži na nekdanjem jezeru, potres je povzročil močno horizontalno zibanje in premikanje. Tudi med naravoslovci so črnogledi skeptiki, ti se bojijo, da je sobotni rušilni potres le uvod v večje premike v ogromnem himalajskem gorstvu. Nepal je namreč eno najbolj potresno ogroženih predelov sveta! Pod Himalajo indijska plošča za par milimetrov na teden rine pod evrazijsko celino. Več tisoč kilometrov široki kontinentalni plošči sta zagozdeni, kar še dviguje nevarnost potresov.
Himalaja se viša
Praviloma se ob teh trkih himalajsko gorovje dviguje, za okoli štiri milimetre na leto. Pri naletu velikih tektonskih plošč je normalnih kakšnih 30 kilometrov nabora oziroma gubanja, v Himalaji to zaradi izjemnih razsežnosti gorskega masiva s skoraj devet kilometri visoko konico oziroma vrhom sveta znaša kar več sto kilometrov. In Nepal, ki ga imenujejo tudi streha sveta, leži prav sredi tega območja. Dežela se na leto skrči za okoli dve nogometni igrišči. V zadnjih dveh stoletjih presenetljivo ni bilo apokaliptičnih potresov, zato se je nabralo toliko energije. Geologi svarijo, da je nakopičene energije za več desetkrat močnejše potrese, kot je bil sobotni. To bi lahko pomenilo milijone mrtvih v ogromnih mestih, kot so Delhi, Islamabad, Lahore in Kolkata, opozarja Bilham.
Slišati je, da razlagalci zganjajo paniko in pretiravajo, kar še potencira senzacionalistično poročanje. Seizmologi temu odločno ugovarjajo, ker le primerno in trezno svarijo, kakšno je tveganje in kaj se lahko v najhujšem primeru zgodi. Na tem ogromnem območju je le malo stavb, ki nepoškodovane prestanejo takšne potrese, saj je večina zgrajena brez ustreznih načrtov in iz opeke. Dodatna nevarnost so plinovodi in električne napeljave, teren je v soteskah brez mostov skoraj neprehoden. Na vse to so že leta 2002 opozarjali v OZN, ko so Katmandu razglasili za potresno najbolj ogroženo prestolnico sveta. Plodna ravnica na nekdanjem jezeru je med previsne gorske stene privabila milijone ljudi, ki tam tičijo v pravi geološki pasti. V zadnjem velikem potresu z močjo 8,4 je pred 81 leti umrlo 17.000 ljudi.
Maščevanje bogov, dediščina v prah
Na prizadetem območju je samo v dolini Katmanduja sedem svetovnih kulturnih čudes, ali so uničena ali je od njih kaj ostalo, še ni jasno. Verjamejo, da je bil Katmandu otok modrega lotosovega cveta sredi omenjenega jezera, bog je z mečem zasekal v pokrajino, voda je odtekla, nastala so tri kraljevska mesta Patan, Baktapur in Katmandu. V obsegu le 20 kilometrov so zrasli številni spomeniki in templji ter palače, sedem jih je Unesco uvrstil na spisek svetovne dediščine. Med njimi je sloviti trg Durbar v srcu Katmanduja, ki je verjetno povsem porušen. Med drugim jo je skupila palača z zadnjo živečo inkarnacijo hinduističnega božanstva Kumari, ki se občasno kaže božjepotnikom, planincem in turistom. Domnevajo, da je razrušenih ali močno poškodovanih še vsaj 50 pagod in več stoletij starih drugih stavb. Porušil se je tudi 62 metrov in devet nadstropij visok stolp Darahara. Nanj je vodilo 213 stopnic, v konici pa je bil kip boga Šive. Pod seboj je pokopal vsaj 50 ljudi. Ta simbol iz leta 1834 je doslej prestal vse potrese, močno ga je poškodoval potres leta 1934.
