LONDON – 8. februar je slovenski kulturni praznik, 7. pa nedvomno angleški: Otočani so torek ob 200-letnici rojstva Charlesa Dickensa namenili spominu na tega literarnega velikana, ki so se mu poklonili kraljevi in tudi številni zvezdniki, osrednja proslava pa je potekala v britanski prestolnici.
Spominsko slovesnost je vodil princ Charles
V tamkajšnjem muzeju Charlesa Dickensa so slavni prebirali odlomke del velikana viktorijanske književnosti, med njimi tudi Gillian Anderson, ki je zaigrala v BBC-jevi adaptaciji Velikega pričakovanja, spominsko slovesnost pa je vodil britanski prestolonaslednik princ Charles. V Westminstrski opatiji je ta položil venec na grob avtorja številnih pomembnih knjižnih del v tako imenovanem Kotičku pesnikov, kjer počivajo tudi nekateri drugi literarni mojstri, denimo Geoffrey Chaucer, Alfred Tennyson, Samuel Johnson in Rudyard Kipling. Obletnice rojstva se je udeležilo kar 200 Dickensonovih sorodnikov, med njimi tudi prapravnuk Mark, britanski kulturni minister Jeremy Hunt pa je kolege iz vlade simbolno obdaril z najslovitejšimi deli enega najvplivnejših piscev. Kot vemo, je Dickensova miselnost prodrla tudi med slovenske bralce in v šolski sistem, v naš jezik so namreč prevedene številne njegove knjige, denimo Nicholas Nickleby, Oliver Twist, David Copperfield, Povest o dveh mestih, Božična pravljica o duhovih in številne druge, mnoge pa so doživele tudi filmsko uprizoritev.
Dickensa so se ob jubileju spominjali tudi drugod po svetu
Britanski svet je na svojih sedežih pripravil 24-urni bralni maraton, ki se je začel v Avstraliji, nadaljeval pa v Iraku, na Kitajskem in v Pakistanu ter se preko Evrope razširil v ZDA, marsikje so pomembnemu pisatelju namenili razstave, denimo v Zürichu in New Yorku, njegova dela so uprizorili v številnih gledališčih in šolah, v Španiji pa so ga blogerji počastili s posebnim spletnim poklonom. Dickens, za čigar dela je vse več zanimanja med filmarji, mimogrede, v novi različici Velikega pričakovanja bosta nastopila Helena Bonham Carter in Ralph Fiennes, je v nasprotju s številnimi drugimi umetniki večino življenja užival v slavi in bogastvu. Njegovo prvo objavljeno delo je bila novela iz leta 1833, ko je delal še kot poročevalec iz britanskega parlamenta, prvi roman je sledil tri leta pozneje, kmalu pa je spisal največjo uspešnico, Oliverja Twista. Mojstrovina ga je dvakrat ponesla na bralno turnejo po ZDA, med dolgimi čezoceanskimi potovanji pa je pisal nova dela, ki so ravno tako doživela odličen odziv tako kritikov kot bralcev; 20 let je bil poročen s Catherine Hogarth, s katero sta imela 10 otrok, a je ženo zapustil menda zaradi najstnice Ellen Ternar, s katero naj bi bil preživel tudi zadnjih 13 let življenja.
Umrl je v svojem domu v Rochestru v Kentu, star 58 let, zaradi možganske kapi. Na njegovo željo so ga pokopali v Westminstrski opatiji, pogreba pa se je udeležilo več tisoč ljudi.