Preprostosti in skromnosti ne pridiga, ampak ju tudi živi

Kako drugačen je papež Frančišek od predhodnikov, postaja kristalno jasno prav med njegovim prvim apostolskim potovanjem. Latinska Amerika, menda najbolj krščanska med celinami, kjer pa se je delež vernikov v zadnjih desetletjih osipal, ga sprejema z nepopisnim navdušenjem. On pa rojakom vrača v enaki meri. Na celino, kjer krščanske korenine segajo za naše pojme le skromnih 500 let v preteklost, ne prinaša – kot je dejal ob prihodu na svetovno srečanje krščanske mladine v Rio de Janeiro – ne zlata ne srebra, ampak Jezusa Kristusa.

Zgled svetega ubožca

V buenosaireški delavski družini italijanskih priseljencev (oče železničar, mati gospodinja) rojeni Jorge Mario Bergoglio je bil po odstopu Benedikta XVI. izvoljen za papeža na konklavah 13. marca. Drugačen od ustaljene duhovniške večine je bil že pred tem. Za tiste, ki so ga poznali, se pričakovano drugače od ustaljenih norm vede tudi kot papež. Drugačno papeževanje je napovedal že z izbiro imena – z njim je napovedal, da bo sledil idealom Frančiška Asiškega. Med volitvami je Bergoglia spodbujal zaslužni nadškof São Paula in tudi zaslužni prefekt kongregacije za duhovnike, kardinal Claudio Hummes, njegov velik prijatelj. Izvolitve se novi papež spominja tako: »On me je objel, poljubil in mi dejal: 'Ne pozabi na reveže!' In ta beseda se mi je vtisnila v srce: reveži, reveži. Takoj nato sem v zvezi z njimi pomislil na Frančiška Asiškega. (...) Zame je človek uboštva, človek miru, človek, ki ljubi in varuje stvarstvo. Saj danes niti mi nimamo dovolj dobrega odnosa do stvarstva, kajne? Je človek, ki nam bo navdihnil ta duh miru, človek ubožec … Ah, kako bi želel Cerkev ubogo in za reveže!«

V resnici je bil frančiškansko usmerjeni jezuit že kot nadškof, je o Bergogliu povedal njegov buenosaireški pomožni škof Vinko Bokalič Iglič. Dejal je, kako je svojim duhovnikom – vse v nadškofiji je poznal osebno – naročal, naj gredo ven, da bi hodili, iskali in se srečali s preprostim človekom ulice ter mu oznanili Jezusa, ampak brez vsiljevanja in s spoštovanjem svobode. Svaril je pred obsodbami in predsodki ter vabil, da bi šli na obrobje, ne samo geografsko, ampak predvsem bivanjsko: k trpečim, osamljenim, tistim, ki bivajo po ulicah, obupanim in utrujenim – z usmiljenim in sočutnim srcem. Duhovnike je vabil, naj zapustijo varnost, ki jo daje župnija, in se z misijonarskim srcem po vzoru Jezusa Kristusa potopijo v težaven svet. On je dajal zgled z obiskovanjem barakarskih naselij ter ljudi z družbenega obrobja. Nanj so se lahko obračali osebno.

Glasnik ubogih

Je odprt do drugih veroizpovedi in neverujočih, je o Frančišku še povedal škof Bokalič, in da je človek odprtega in iskateljskega prepričanja – skupaj z drugimi išče resnico in sožitje. Spodbujal je noči krščanske ljubezni za ljudi na ulici, tako da gredo krščanski laiki ponoči po ulicah župnije in pomagajo revežem – delijo hrano, pozornost in spodbudne besede. Okoli 25 buenosaireških župnij ima organizirane ekipe, ki skozi vse leto obiskujejo ljudi na trgih, železniških postajah, v nakupovalnih središčih in na drugih zbirališčih.

Na trg Constitución je Bergoglio prihajal dajat podporo žrtvam trgovine z ljudmi (moderna ali stara suženjstva, prostitucija, zasvojenost z drogo, delom ali igrami, vse do modernih ilegalnih delavnic, kjer brezpravni delavci delajo v nedostojnih razmerah). Posebno trde besede je na teh srečanjih namenjal politikom in drugim odgovornim za družbeni razkroj. V delo za odvajanje od drog je vključil tudi duhovnike.

Bokalič je sklenil: »Bergoglio je pastir, človek, ki zna odločiti in voditi, človek velike sposobnosti, nasvetov. Z nami, pomožnimi škofi, se je srečeval vsakih 14 dni. Na teh srečanjih je veliko poslušal in šele nato pridal svoje zamisli. Odločitve premoli, saj jih je mnogo – in zato ga imam za človeka močnih odločitev. Med duhovniki in verniki ima veliko moralno avtoriteto. Je človek molitve, branja, duhovnosti in dejanja.«

Ko se je te dni Frančišek brez kančka dvoma ali strahu podal v favelo Varginha, ki velja za eno najbolj nevarnih v Riu, je to lahko storil tako sproščeno zato, ker tja zahaja že od nekdaj.

»Vi, dragi mladi, ste še posebno občutljivi za nepravičnost. Pogosto pa ste razočarani nad korupcijo, nad ljudmi, ki namesto skupnega dobrega iščejo svoje interese,« je dejal na odru, postavljenem na nogometnem stadionu, in sklenil: »Danes vsem vam, posebno prebivalcem Varginhe, pravim: niste sami. Cerkev je z vami. Papež je z vami. Vsakega od vas nosim v svojem srcu, s seboj nosim tudi vaše želje in hrepenenja. Vse zaupam Devici iz Aparecide in vam podeljujem svoj blagoslov.«

Tabujske teme padajo

Z držo Frančišek seveda navdušuje ljudi. Kurija mu medtem pritrjuje bolj zaradi spodobnosti, zaprisežene pokornosti pa tudi previdnosti. Odpor, ki ga marsikdo občuti, prikriva.

Ne živi v papeški palači, ampak med drugimi stanovalci v domu sv. Marte, odpovedal se je poletnemu dopustu, seveda tudi posebnim častem, na primer vatikanski zastavici na avtomobilu. Življenjsko preprostost in skromnost ne le pridiga drugim, sam daje zgled. Mnogo bolj kot predhodniki zahaja med ljudi, vede se vedro in sproščeno. Če bi upali, bi mu kleriki očitali, da za papeža nespodobno.

»Novosti se vedno malo bojimo, saj se počutimo bolj varne, če imamo vse pod nadzorom, če smo mi tisti, ki ustvarjamo,« je Frančišek dejal za binkošti in svetoval: »Če pa se pustimo voditi Svetemu Duhu, bogastvo karizem, raznolikost in različnost nikoli ne vodijo v spor, saj nas On spodbuja živeti različnost v občestvu s Cerkvijo.«

V Cerkvi, ki je stoletja gradila na uniformnosti, zdajšnji papež odpira vrata različnostim in novim temam. Tako je na svetovni dan okolja med splošno avdienco spregovoril o »obdelovanju in varovanju stvarstva, ki ga Bog ni dal samo na začetku zgodovine, ampak ga daje vsakemu med nami«, okrcal je »kulturo odpadkov« in zametavanje hrane. Pred vrhom skupine G8 je spomnil, da je »cilj politike in ekonomije ravno služenje ljudem, začenši pri najrevnejših in najšibkejših, ne glede na to, kje se nahajajo, četudi v materinem telesu«, in da se je treba zavedati, da je »nesebična solidarnost ključ za dobro delovanje svetovnega gospodarstva«. Udeležence zasedanja FAO pa, da je obstoj lakote preprosto škandal.

Prevetritve se loteva tudi znotraj vatikanskih zidov. Glasno je opozoril na delovanje gejevskega lobija znotraj Cerkve. Na to, da so nekateri v njej sicer svetniki, a da je znotraj tudi korupcija. Pripravlja strateške rešitve, »ki bodo zagotavljale izogibanje velikim ekonomskim izdatkom, pospeševanje transparentnosti v procesih pridobivanja premoženja in služb, izpopolnjevanje upravljanja premičninske in nepremičninske dediščine, delo z vedno več previdnosti na finančnem področju, pravilno izvajanje računovodskih načel ter zdravstveno oskrbo in socialno zavarovanje vsem upravičencem«.

Še nekaj je: Frančišek je pri svojih 76 letih v zelo dobri kondiciji, tako fizični kot psihični. Izkazuje ju tudi te dni v Braziliji.