ZAGREB – Levosredinska koalicija Hrvaška raste, ki jo vodi SDP, naj bi na nedeljskih parlamentarnih volitvah dobila 60 poslanskih mandatov, desna opozicijska Domoljubna koalicija na čelu s HDZ pa 57, kaže raziskava agencije Ipsos Puls. Dosedanje raziskave so kazale prednost desne koalicije. Komercialna Nova TV je od ponedeljka do četrtka za različne volilne enote objavljala izide raziskave agencije Ipsos Puls. V četrtek zvečer je objavila izide za prvo in drugo volilno enoto, ki obsegata dele Zagreba ter širšo okolico severozahodno in vzhodno od hrvaške prestolnice, kjer naj bi levosredinska koalicija dobila 13 mandatov, desna pa devet.
Volilna aritmetika
Tako naj bi bila na koncu po seštevku vseh izidov v desetih volilnih enotah relativna zmagovalka nedeljskih volitev koalicija Hrvaška raste. Za sestavo vlade bo potrebovala še najmanj 16 poslancev, so poudarili na Novi TV. Koalicija Most neodvisnih seznamov lahko računa z 12 poslanci, a so že napovedali, da ne bodo šli v povolilne koalicije ne s SDP in ne s HDZ. Raziskava je pokazala, da bi po tri poslance imeli Istrska demokratska skupščina (IDS), stranka Bandić Milan 365 – stranka dela in solidarnosti ter Živi zid, medtem ko bi dva poslanska mandata dobila Hrvaška demokratska zveza Slavonije in Baranje (HDDSB). Raziskava tudi potrjuje, da je Domoljubna koalicija bolj priljubljena v Dalmaciji in Slavoniji, medtem ko ima Hrvaška raste večjo podporo v Zagrebu, Istri, Primorju in na severozahodu države.
12 odstotkov neodločenih
Veliko terensko raziskavo so opravili med 22. oktobrom in 2. novembrom na približno 400 anketirancih v vsaki volilni enoti. Statistična napaka je petodstotna. Podobno raziskavo je konec oktobra za komercialno televizijo RTL opravila agencija Promocija plus, a so v vsaki izmed desetih volilnih enot imeli po 1000 anketirancev, kar pomeni, da je statistična napaka približno triodstotna. Raziskava RTL je kazala, da bo relativna zmagovalka Domoljubna koalicija s 63 poslanci, medtem ko je Hrvaška raste imela 60, Most pet, IDS, HDSSB in Bandićeva stranka po tri ter po enega poslanca stranke Trajnostni razvoj Hrvaške (ORaH), Živi zid in Uspešna Hrvaška. Opozorili so tudi na več kot 12 odstotkov neodločenih volivcev.
V raziskavah javnega mnenja na Hrvaškem izidi večinoma kažejo manjšo podporo desnici kot levici. Tako je bilo tudi na predsedniških volitvah konec lanskega leta in v začetku letošnjega, ko so raziskave kazale prepričljivo zmago takratnega predsednika Iva Josipovića, a je nato tesno zmagala Kolinda Grabar Kitarović.
Sabor ima 151 poslancev. Ob 140 v desetih volilnih enotah na Hrvaškem bodo hrvaški državljani v tujini volili tri poslance v enajsti volilni enoti, medtem ko bodo nacionalne manjšine izbirale svojih osem poslancev v dvanajsti volilni enoti. Hrvaška diaspora po navadi izbere tri poslance HDZ, medtem ko naj bi bile manjšine letos bolj naklonjene levi sredini, kar posebej velja za srbsko manjšino, ki izvoli tri poslance. Na Hrvaškem je sicer danes zadnji dan volilne kampanje, saj se opolnoči začne volilni molk. Na sklepnem predvolilnem zborovanju Domoljubne koalicije je vodja HDZ Tomislav Karamarko v četrtek zvečer pred okoli 20.000 ljudmi znova poslal močno nacionalistično sporočilo.
Nacionalka odpovedala soočenje
»To je boj za Hrvaško! Kot novi premier bom služil domovini, ker jo ljubim,« je zagotovil Karamarko privržencem, ki so na triurnem zborovanju v polnem zagrebškem športnem centru Arena mahali s hrvaškimi zastavami.
Večkrat je kritiziral vladno koalicijo pod vodstvom premierja Zorana Milanovića s prikritimi aluzijami na komunistične korenine njegove SDP. Dejal je, da hrvaška socialdemokracija nima zveze z levo usmerjenostjo, »temveč s parcialnimi in z osebnimi interesi ter nostalgijo do nekaterih časov«, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. Poklonil se je tudi prvemu hrvaškemu predsedniku Franju Tuđmanu.
Zadnjega volilnega soočenja na hrvaški javni televiziji HRT medtem danes ne bo. Televizija ga je odpovedala, potem ko je državna volilna komisija ocenila, da je izbor gostov arbitraren in da bi lahko vplival na stališča volivcev. Televizija je soočenje predstavnikov petih strank, koalicij in neodvisnih list, »ki bi lahko bile pomembne pri oblikovanju vlade po volitvah«, odpovedala, ker je »komisija pod vprašaj postavila samostojnost uredniških odločitev in neodvisnost javnega servisa«, so sporočili iz HRT.
