Že na prvi pogled lahko vidimo, da je bil stari kontinent leta 1992 precej manj osvetljen kot leta 2010. Najpogosteje gre večina svetlobe namesto na objekt, ki ga želimo osvetliti, po nepotrebnem v nebo. Premočna in narobe usmerjena razsvetljava ne ovira le pogleda na nočno nebo, temveč moti ptice, žuželke, želve in druge živali. Pa še zelo potratna je, saj vsako leto v nebo pošljemo na milijone evrov energije.
Ne le da ptice selivke nad osvetljenimi mesti izgubijo orientacijo, da žuželke vso noč letajo okoli nezasenčenih svetilk in da morske želve ne ležejo jajc na osvetljeni obali – vse to lahko vpliva tudi na našo notranjo uro in na hormon melatonin, ki se izloča med spanjem in pomaga vzdrževati dobro spanje ter vzpodbuja delovanje imunskega sistema. Povezave med izpostavljenostjo umetni svetlobi in pogostostjo nekaterih bolezni že nekaj let raziskujejo številni znanstveniki. Ugotovili so, da se pri ljudeh, ki so dolgo izpostavljeni umetni svetlobi, pogosteje razvijejo bolezni srca in ožilja, tveganje za razvoj nekaterih oblik raka pa je pri njih večje.
Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja sicer predpisuje, da je treba javno razsvetljavo prilagoditi do konca leta 2016. Močne svetilke ne bodo več smele svetiti v nebo, omejena bo tudi osvetljava parkirišč, trgovskih središč in pročelij stavb, ki spadajo v kulturno dediščino.
Samo v Ljubljani so z uvedbo varčnih svetilk v zadnjih desetih letih priključno moč za javno razsvetljavo zmanjšali za več kot pet megavatov. Primeri zadnjih let kažejo, da so prihranki z zamenjavo stare javne razsvetljave z novimi, sodobnimi svetilkami precejšnji. V Mariboru so izračunali, da varčna svetilka prihrani za skoraj 50 evrov električne energije na leto. Se vam zdi veliko? Kaj pa 700.000 evrov za približno 14.000 svetilk v mestu?