BEOGRAD – V Srbiji bodo v nedeljo predsedniške, parlamentarne in lokalne volitve, poleg tega pa še pokrajinske volitve v Vojvodini. Srbski volivci bi lahko tokrat ob oddaji glasu pred očmi imeli predvsem gospodarske težave, ki pestijo državo, in ne napetosti v zvezi s Kosovom ali odnosov z Zahodom.
Za zdaj oba z enako podporo
Za sedeže v 250-članski srbski skupščini se poteguje 18 volilnih list, skupaj pa več kot 3000 kandidatov. Glavni tekmici za zmago sta koalicija med vladajočo Demokratsko stranko (DS) predsednika Borisa Tadića ter Srbsko napredno stranko (SNS) nacionalista Tomislava Nikolića, poročajo tuje tiskovne agencije. Glede na javnomnenjsko raziskavo, ki jo je tik pred volilnim molkom – ta je nastopil že v četrtek opolnoči – objavil časnik Danas, imata koaliciji enako podporo med volivci, in sicer okoli 22-odstotno. Ankete so v preteklih dneh napovedovale zmago SNS, a po mnenju analitikov bodo vlado v vsakem primeru sestavili demokrati, saj imajo več potencialnih koalicijskih partnerjev.
Tudi na predsedniških volitvah bo glavna bitka potekala med Tadićem in Nikolićem, ki sta prav tako precej izenačena. Najverjetneje se bosta za končno zmago tako pomerila v drugem krogu 20. maja, saj naj v nedeljo nobenemu ne bi uspelo zbrati potrebnih več kot 50 odstotkov glasov. Predsedniške volitve bodo Srbi izvedli osem mesecev prej, kot je bilo predvideno. Omogočil jih je Tadić s predčasnim odstopom s položaja prejšnji mesec, za kar se je odločil predvsem z namenom, da svoji stranki pomaga do zmage na parlamentarnih volitvah.
Dosedanji predsednik se poteguje že za tretji zaporedni mandat, kar mu po mnenju pravnih strokovnjakov omogoča leta 2007 sprejeta ustava. Prvi mandat je Tadić leta 2004 začel kot predsednik Srbije znotraj tedanje Srbije in Črne gore. Z Nikolićem sta se za predsedniški stolček spopadla že v letih 2004 in 2008. Pred tokratnimi volitvami sta oba napovedovala reforme, boj proti korupciji ter naložbe in nova delovna mesta. Kako nameravata našteto doseči, nista pojasnila, njuna tabora pa sta se v predvolilni kampanji, ki ni še nikoli prej trajala tako dolgo, raje odločila za blatenje druge strani.
Nad Tadićem očitki in zasluge
Dobrih sedem milijonov volivcev pa bo morda v nedeljo zanimalo prav nezavidljivo gospodarsko stanje v državi. Država se sooča z rekordno 24-odstotno brezposelnostjo, mesečna plača v povprečju znaša okoli 350 evrov, Beograd pa pesti tudi velik zunanji dolg v višini 45 odstotkov BDP, ki naj bi še naraščal. Zadolžena so tudi podjetja, številna so šla v stečaj, v pokojninski blagajni zeva luknja. Medtem cveti siva ekonomija, industrijo so uničile škandalozne privatizacije, s katerimi so se okoristili redki oligarhi.
Srbija velja za eno najbolj skorumpiranih držav na svetu. Po ocenah Srbskega združenja delodajalcev letno v javnih razpisih izgine več kot milijarda evrov. Številni politiki in strankarski veljaki so v kratkem času prišli do velikega premoženja. Očitki o korupciji poleg tistih o odgovornosti za gospodarsko krizo letijo tudi na Tadićevo DS, doslej vladajoče stranke pa obvladujejo tudi medije in oglaševalsko industrijo.
Na drugi strani pa gre prav Tadiću in DS zasluga za napredek na poti Srbije v EU, aretacijo najbolj iskanih haaških obtožencev Ratka Mladića in Gorana Hadžića ter začetek dialoga s Prištino. Zaradi teh vprašanj je Srbija pred tem leta stopicala na mestu. Tadić in Nikolić sta pred volitvami izpostavljala tudi, da mora Srbija, ki je marca postala kandidatka za članstvo v EU, nadaljevati pot v povezavo. To pomeni tudi, da bodo morale prihodnje srbske oblasti krpati odnose s Kosovom. To je leta 2008 razglasilo neodvisnost, ki je Beograd ne priznava.
V boj tudi žena haaškega obtoženca
Za položaj predsednika Srbije se poleg Tadića in Nikolića poteguje še 10 kandidatov, med njimi dve ženski. Ena od njiju je žena haaškega obtoženca Vojislava Šešlja Jadranka, kandidatka Srbske radikalne stranke, ki ji je nekdaj pripadal tudi Nikolić. Za predsednika kandidira tudi predsednik Socialistične stranke Srbije (SPS) in sedanji namestnik premierja Ivica Dačić.
Prav SPS bi lahko imela vlogo jezička na tehtnici pri oblikovanju prihodnje vlade, saj jo ankete uvrščajo na tretje mesto. SPS naj bi podprla DS, čeprav Dačić glede tega nedavno ni bil povsem jasen. Sam je tudi izjavil, da ga položaj prihodnjega premierja, v zvezi s katerim se ga je zadnje tedne omenjalo, ne zanima. Poleg SPS velja izpostaviti še Liberalno-demokratsko stranko (LDP) Čedomirja Jovanovića, prav tako predsedniškega kandidata, ki se edina med vsemi zavzema za priznanje neodvisnosti Kosova.
V nedeljo bodo potekale tudi pokrajinske volitve v 120-člansko skupščino v Vojvodini ter lokalne volitve. Beograd je slednje sprva razpisal tudi za območje Kosova, a jih je zaradi nasprotovanja mednarodne skupnosti in Prištine odpovedal. Kljub temu jih nameravajo kosovski Srbi v dveh občinah izvesti. Na Kosovu bodo sicer ob podpori Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi potekale predsedniške in parlamentarne volitve. Glasove okoli 110.000 kosovskih Srbov bodo nato šteli na ozemlju Srbije. Iz strahu pred naraščanjem napetosti so Natove sile Kfor in misija EU Eulex pred volitvami okrepile navzočnost v tej nekdaj srbski pokrajini.
