VRTAJO

Pred odkritjem stoletja

Objavljeno 19. junij 2016 14.45 | Posodobljeno 19. junij 2016 14.45 | Piše: U. S.

Poljaki ruski zaklad iščejo v nekdanjem nacističnem bunkerju.

Fotografija je simbolična.

Varšava – Na severovzhodu Poljske se je začelo iskanje enega največjih pogrešanih zakladov druge svetovne vojne, znamenite Jantarne sobe.

Več kot 300 milijonov evrov vreden zaklad iščejo v kompleksu nacističnih bunkerjev blizu kraja Wegorzewo blizu ruske meje.

Aprila je Bartlomiej Plebanczyk, direktor muzeja Mamerki (ta je lastnik bunkerjev), povedal, da je z radarjem odkril skrivno sobo v nedokončanem bunkerju: »Velika verjetnost je, da je tam Jantarna soba pa tudi drug pokradeni zaklad. Nobenega dvoma ni, da je bil ta prostor narejen za skrivanje zaklada.« Da bi lahko tam bila skrita Jantarna soba oziroma njeni deli, so sklenili po pričanju nekdanjega nacističnega paznika. V 50. letih prejšnjega stoletja je poljskim vojakom povedal, da je pozimi 1944. videl močno varovane tovornjake, ki so se pripeljali do bunkerja in razložili veliko tovora. Potem so sobo zapečatili, tovornjaki pa so se odpeljali. V naslednjih dveh desetletjih je poljska vojska preiskala bunkerje, toda našli niso nič.

Jantarna soba, ki vsebuje 450 kilogramov jantarja, je bila darilo pruskega kralj Friedericha Wilhelma I. ruskemu carju Petru Velikemu. Sobo so zložili v 18 ogromnih zabojev in jo prepeljali v Rusijo, postavili so jo v Zimski palači v Sankt Peterburgu. Tam je stala celo desetletje, 1755. pa jo je dala Elizabeta prenesti v Katarinino palačo v mestecu Puškin blizu glavnega mesta, ki so mu rekli kar Carska vas. Novo obdobje se je začelo oktobra 1941: Nemci so sobo razstavili v 36 urah in jo v 27 zabojih prepeljali v današnji Kaliningrad ter postavili v muzeju dvorca Königsberg. Konec 1943. so sobo razstavili in pospravili v skrinje, avgusta 1944 so Angleži v bombnem napadu palačo in muzej vred zravnali z zemljo. Takrat se je za sobo izgubila vsaka sled, vsaj uradno. Zgodovinarji se strinjajo, da je Mamerki idealen kraj za hrambo zaklada, saj je bil močno varovan, pravi Plebanczyk in še, da bunker 31 ni bil dokončan, zato bi sobo lahko skrili tja in se pretvarjali, da nadaljujejo dela. Plebanczyk je navdušen nad vrtanjem v pet metrov debelo plast betona in optimističen: »Če je soba tam, bo to eno od največjih odkritij stoletja.« 

Deli s prijatelji