Avstralci si vsako pomlad nadenejo nenavadne kolesarske čelade, okrašene z velikimi očmi na zadnjem delu ali opremljene z dolgimi paličicami. A to ni modna muha. Gre za zaščito pred srakami, ki v tem času postanejo zelo ozemeljske in napadalne, saj hočejo zaščititi svoje mladičke pred plenilci – pri čemer se pogosto spravijo nad nič hudega sluteče sprehajalce, tekače ali kolesarje, jih obletavajo in celo kljuvajo.
»Nevarne« srake
Avstralija je znana po nekaj najbolj nevarnih živalskih vrstah na svetu, kot so meduze irukandji, pajki vrste Atrax robustus in mnogo strupenih kač, na naslovnicah pa se redno znajdejo tudi srake. Claire Dunne je kolesarila v dolini Hunter severno od Sydneyja, ko jo je napadla in kar pol minute preganjala ena od njih. »Iznenada je priletela od nekod in začela kljuvati mojo čelado. Mislim, da je izvedla kakih pet preletov, dokler ni odletela proč. Sprva kar nisem mogla verjeti, da se mi je zgodilo kaj takšnega,« je dejala kolesarka.
Avstralske oblasti vsako leto obveščajo javnost, kako se zaščititi pred napadi srak v času, ko imajo mlade. V Victoriji na jugu ponujajo celo zaščitni komplet, ki vsebuje velik par oči, ki ga ljudje lahko nalepijo na čelado, in opozorilne table, ki svarijo pred napadi teh ptic v določenem območju.
Sezona gnezdenja
Čeprav bližnje srečanje z besno srako marsikoga spomni na slovite Ptiče Alfreda Hitchcocka, strokovnjaki pravijo, da je takšno vedenje septembra in oktobra povsem normalno in da agresivni odzivi ljudi pogosto le poslabšajo zadevo. »Srake le ščitijo svoja gnezda,« pravi Robert Johnson z avstralske veterinarske zveze. »To je čas gnezdenja. A kmalu bodo mlade ptice zapustile svoja gnezda in 'napadalne' sezone bo konec.«
Spletna stran magpiealert.com je letos naštela več kot tisoč sračjih incidentov, od katerih se jih je 11 odstotkov končalo z manjšimi poškodbami. Najpogostejše žrtve so kolesarji. Se je pa pred leti zgodilo, da je deček, ki je bežal pred srako, stekel na cesto in povozil ga je avto. Kakor pravi ornitologinja Gisela Kaplan, se srakam pogosto dela krivico. So pametne in miroljubne ptice, imajo pa dober spomin: tiste razmeroma maloštevilne, ki napadajo kolesarje, so v preteklosti najverjetneje imele slabe izkušnje z ljudmi. »Naučiti se moramo živeti z njimi. Srake počno, kar je zanje naravno. Tudi mi želimo zaščititi svoje otroke in prav to delajo one,« sklene Robert Johnson.