Kaj se zgodi, ko vam iz bolnišnice sporočijo, da je umrl sorodnik, vi pa ga zagledate v bolniški sobi, živega, sedečega na postelji, povrhu pa vas še vpraša, kako ste? Na to vprašanje poznajo odgovor člani družine Sinana Meškića: po žalostni novici, da je preminil, so objokani hoteli v bolnišnici prevzeti njegovo truplo, potem pa ugledali šokantni prizor.
Prizor kot iz filma se je zgodil v splošni bolnišnici Tešanj v Bosni, kjer se Sinan zdravi zaradi bolezni jeter. Telefonski klic iz bolnišnice je v ponedeljek prevzela njegova hči Aldijana. »Ko so mi sporočili, da je umrl, se mi je porušil svet. To je moj oče,« pravi Aldijana. Družina je takoj po žalostni novici začela urejati vse potrebno, da bi dobili mrliški list, uredili so že tiskanje osmrtnic in poklicali duhovnika, da bi šel z njimi v bolnišnico in posmrtne ostanke pripravil za pokop v skladu z islamskimi običaji.
A ko je Memićev zet Haris prišel v bolnišnico, je zagledal tasta sedeti na postelji. »Noge so se mi zatresle,« pravi Haris in še, da ni verjel lastnim očem, ko ga je Sinan žalostno gledal in vprašal, ali je dobro. Drama je šele sledila: Haris je poklical ženo in taščo, da bi jima povedal, da Sinan pravzaprav ni mrtev, ampak še kako živ. »Kot bi se kdo igral z nami,« pravi Haris in še, da je ženskama postalo slabo.
Družina namerava bolnišnico tožiti, trdijo, da se jim po vsem preživetem nihče od odgovornih ni niti opravičil. »Živega človeka pokopljejo, sram naj jih bo,« pravi Aldijana.
Direktor tešanjske bolnišnice Rifat Merdić je za bosanski časnik Dnevni Avaz pojasnil, da so zamešali kontaktni številki dveh pacientov: »Ko smo spoznali, da se je zgodil nesporazum, smo poklicali družino Meškić, a se niso hoteli pogovarjati.«
