Potniške ladje vse večje, onesnaženje okolja tudi

V Jadranu se je sezona križarjenj začela aprila. Dubrovnik in Benetke, nekoč tesno povezani zgodovinski mesti, danes druži zlasti bela nadloga, sodobni turistični križarji, ki mesti dobesedno duši. Nadaljujejo glasen upor proti izrastkom sodobne turistične industrije. Nekdaj svobodni jadranski republiki sta najbolj obiskani pristanišči v Jadranu, Benetke ob Barceloni, Pireju in Istanbulu celo v vsem Sredozemlju. V Jadranu se je turistično križarjenje razmahnilo po koncu zadnje jugoslovanske vojne, danes srednje velike in manjše potniške ladje pristajajo tudi v (še) idiličnih lukah od Istre do Zadra, Šibenika in Splita do Kotorja ter sidrajo pred otoki. Ker se varnostne razmere ob severnoafriški obali nenehno slabšajo, je v Jadranu pričakovati še večjo gnečo. Nadaljuje se žolčna razprava, če in koliko so plavajoči hoteli pomemben del turizma in kolikšni so vplivi na okolje.

Trend je prišel s Karibskega morja

V zadnjih sezonah so vse glasnejši prav južni sosedje, strokovnjak zagrebškega inštituta za turizem Hrvoje Carić je objavil več analiz in o problematiki pisal v uglednem mednarodnem znanstvenem časopisu. Še posebno opozarja na problem onesnaževanja okolja. Po neenotnih podatkih so Hrvati lani imeli 705 krožnih potovanj tujih ladij in jaht z več kot milijonom potnikov. Na Hrvaškem se povprečno zadržujejo dva dni, o tem, koliko v državi porabijo, ni verodostojnih podatkov. Na inštitutu za turizem menijo, da znaša letni dohodek od križarjev dobrih 50 milijonov evrov, torej le desetkrat več kot v Sloveniji.

Sodobno križarjenje se je oblikovalo sredi 60. let minulega stoletja na karibskem območju onstran Atlantika. Po novejših podatkih je Sredozemlje, ki vključuje jadransko obalo z otoki, najintenzivnejša turistična regija v svetu, nanjo naj bi odpadlo 20 odstotkov svetovnega tržišča, v Sredozemlju leži pet od desetih najpomembnejših potniških pristanišč.

Prihodnje leto prihaja 20 (!) novih križark, predvsem velikanke z do 5000 potniki. Turistični strategi načrtujejo povečan obisk velikih križark z več kot dva tisoč potniki. Po svetu pluje okoli 380 križark s kapaciteto 460.000 potnikov.

Dubrovnik na udaru

V Jadranu je najbolj na udaru Dubrovnik, ki je stisnjen pod dinarsko planoto, v sezoni se izkrca tudi do deset tisoč potnikov na dan. Prebivalstvo je nejevoljno in se upira, saj ta množica tujcev blokira mesto. Že lani so za 15 odstotkov zmanjšali število pristankov. Če verjamemo podatkom, bela velikanka za 3000 potnikov na dan proizvede med 10 in 12 tonami grobih odpadkov, 1200 kg ogljikovega dioksida na kilometer plovbe, velike količine odpadnih voda in še med 390 in 480 kilogrami drugih nevarnih odpadkov. Po Carićevi študiji stroški onesnaženja (okoli 390 milijonov evrov) hrvaškega dela Jadrana kar sedemkrat presegajo zaslužek.

Hrvaško ministrstvo za okolje je poostrilo nadzor nad turističnim dogajanjem, povezanim s križarkami in večjimi izletniškimi ladjami. Bojda natančno beležijo kršitve, jih poskušajo sproti finančno ovrednotiti in uvesti neposredne sankcije. S tem seveda niso naleteli na navdušenje, na ministrstvu za turizem pa ocenjujejo, da dobro spremljajo probleme, v razvojno strategijo turizma do leta 2020 so zapisali, da je glavni porok za kakovosten turizem varovano okolje. Carić ostaja skeptičen, meni, da oblast, ladjarji in organizatorji turizma sodelujejo podobno kot v Benetkah in jim v resnici ni veliko mar za ohranjanje zgodovinske in naravne dediščine.

Seveda poskušajo ladjarji dodatne stroške (tudi serijsko vgrajevanje izpušnih filtrov) prenesti na lokalna okolja. Koristne so ameriške lokalne izkušnje, oblasti vlagajo tožbe proti ladjarjem zaradi dodatnega ilegalnega onesnaževanja okolja v obdobju med letoma 1996 in 2006 in so zbrale za okoli 100 milijonov dolarjev odškodninskih zahtevkov. Trend gradnje še večjih potniških ladij za krožna potovanja, ki so krajši čas v pristaniščih in počasi plujejo vzdolž obal, prinaša še več onesnaževanja, a krajši čas bivanja potnikov na kopnem.

V Beneški laguni na leto dva milijona potnikov

Benečani še niso izgubili upanja, čeprav se prepoved plutja velikih križark skozi Markov bazen vedno znova odmika. Profesor Giuseppe Tattara, ki predava ekonomijo na beneški univerzi, je avtor odmevne študije Quantifying Cruising, ki jo kot Biblijo uporablja ljudska pobuda No Grandi Navi. Okoli 600 privezov, med njimi so tudi 15-nadstropne velikanke, na leto med aprilom in novembrom pripelje v laguno okoli dva milijona potnikov. Povzročijo več stroškov kot dohodkov, ob tem pa uničujejo obrežja, ekološko ravnovesje v lagunah, onesnažujejo vodo in z drobnimi delci zrak. V Benetkah je kar več pobud proti ladjam in vse več dnevnim turistom, z domačini so solidarni mnogi hollywoodski zvezdniki, priključili so se tudi domači plemiški dediči, med njimi princesi rodbin Gonzaga in Savoja.

A spopad s turisti, od katerih Benetke danes živijo, je dvorezni meč. Bolj skrb vzbujajoče je dejstvo, da so prejšnje podkupljene mestne oblasti v velikem slogu sodelovale celo z mafijo, ki se je vpletla že v zastalo izgradnjo zaporniškega sistema pred poplavami, sicer pa se lotevajo klasike, posla s smetmi, prodaje spominkov in posebnih doživetij, v zadnjem času so se vrinili še v gostinstvo, zlasti nadzorujejo industrijo hitre hrane. Prav ganljivo poskušajo z nižjimi cenami poskrbeti za osovražene dnevne obiskovalce, med katerimi je vse več Kitajcev in Rusov. Ti se vračajo domov s kitajskimi izdelki iz plastike in dražjih materialov. Resnici na ljubo je treba priznati, da so znamenite karnevalske maske in imitacije beneškega stekla kakovostne, domača obrt pa hira in se razkraja. Umirajoči srednji sloj, obubožani plemiči in tisti, ki so po raznih (stran)poteh prišli do stanovanj, hiš ali celo palazzov, tam ne morejo več živeti. Ponujajo in prodajajo jih turistom, dobra tretjina jih iskane studie oddaja na črno. Novi župan je sklenil ta trend, nevarno spiralo, ustaviti! Je dovolj močan za neenak boj s turistično mafijo in fenomenom množičnega turizma?