Njihovi vrhovi so pokriti z debelim ledenim pokrovom. Občasno vulkansko delovanje sem ter tja stopi del tega ledu in nastane mehur vode, ki je obdan z okoliškim ledom. Ledena bariera sčasoma popusti in vsa voda se hipoma v poplavnem valu, ki ruši vse pred seboj, pretoči v dolino.
Vulkani stojijo točno na prelomnici, ki ločuje evropsko ploščo od ameriške, in so nenehno aktivni. Tako zelo, da nevarna Hekla daleč v notranjosti s svojimi 1491 metri višine že stoletja velja za vhod v podzemski, peklenski svet.
Vulkan Eyjafjallajökull
V zadnjih letih je najbolj znan vulkan na Islandiji postal zlovešči Eyjafjallajökull. Leta 2010 je namreč prav temu vulkanu z večmesečnim izbruhom uspelo preprečiti letalski promet v dobršnem delu Evrope. Ta velikan sicer danes miruje, četudi je to mirovanje treba vzeti nekoliko z rezervo. Res je, da ne bruha več lave, a vrh je še vedno aktiven, nad njim visi dimni pokrov, pobočja pa pometa veter, ki nosi pepel daleč naokoli. Pogled nanj je res kar nekoliko strašljiv: mogočna gora je prekrita z dimom in kupom prahu, ki ga nenehni veter trosi naokoli.
Vulkan Eyjafjallajökull je visok 1617 metrov in se strmo spušča proti obali. Toda tik preden se potok, ki teče po njegovem trebuhu, izlije v morje, preskoči še 70 metrov visoko previsno steno. In tam se razbohoti Seljalandsfoss. Slap, ki je eden od najpogostejših gostov v popotniških knjigah in stenskih koledarjih po vsem svetu.
S slapovi na Islandiji je tako, da so bolj ali manj vsi po vrsti povprečnemu turistu težko dosegljivi, saj so v notranjosti te izjemne otoške dežele. Toda s slapom Seljalandsfoss je nekoliko drugače. Vidi se ga že od daleč nad prodnato ravnino reke Markarfljot in je v neposredni bližini krožne ceste okoli celotnega otoka. Tako si ga lahko ogledamo brez posebnega truda.
Vode na Islandiji niso posebno tople
Zapustimo torej krožno islandsko magistralko in se usmerimo proti vznožju gore Eyjafjallajökull. Že po nekaj metrih se asfaltirana cesta spremeni v kolovoz, pokrit z grobim vulkanskim kamenjem. Po nekaj minutah vožnje, ki nas pretrese do kosti, se znajdemo na improviziranem parkirišču. Do slapu je le še nekaj minut hoje. Pot nas najprej privede do velikega tolmuna, ki je že kar manjše jezero. Za slapove na Islandiji sicer velja tudi, da so vsi po vrsti zelo vodnati. Vode imajo tako bistveno več kot običajni slovenski slapovi. To velja tudi za Seljalandsfoss. Prek previsne stene, ki se več sto metrov v širino razteza v obe strani, teče prava pravcata reka. Slap za otoške razmere sicer ni posebno visok. Sedemdeset metrov pač ni nič posebnega. Je pa poseben zaradi tega, ker je mogoče njegov curek obhoditi. Pod slapom je na dnu previsa pešpot, ki nas popelje okoli vodnega lepotca.
Vode na Islandiji – z izjemo gejzirskih – seveda niso posebno tople. Okoli slapu se resnično da priti peš, vendar ne računajte na to, da ostanete suhi. Vsepovsod pršijo kapljice, ki dodajo piko na i čarobnemu sprehodu. Dobrodošla je seveda nepremočljiva obleka, drugače boste hitro tudi prezebli. In ko ste pripravljeni, le izkoristite redko priložnost, da si na daljnem severnem evropskem otoku sorazmerno preprosto ogledate nebrzdano moč prvobitne narave in se naužijete razgleda na prelesten islandski slap Seljalandsfoss.
