Pošta je potovala 
več kot pol stoletja

Nekoč smo z vsakega oddiha, zlasti iz eksotičnih krajev, družini in prijateljem radi pošiljali razglednice z lepimi pozdravi, v digitalni dobi pa nanje skoraj ne pomislimo. Le redki jih še pišejo in pošiljajo. V teh dneh je razglednico, na kateri je fotografija Zahodnega Berlina iz leta 1964, dobila vnukinja Friede Lehmann, njej so bili namenjeni pozdravi v Luckenwalde, 70 kilometrov južneje od Berlina. Nikoli jih ni dobila, saj so prispeli 53 let potem, ko so bili poslani.

Razglednico je prinesel poštar, in ker ni poznal prejemnice, jo je vtaknil v nabiralnik vrtnarskega podjetja Moosgrün, ki ima sedež v poslovno-stanovanjski zgradbi. Peggy Gerike, ki dela pri omenjenem podjetju, je takoj opazila nekaj nenavadnega med pisemskimi pošiljkami: na razglednici sta bili dve znamki, vsaka je stala deset feningov. Potem jo je presenetila stara črno-bela fotografija Brandenburških vrat in drugih berlinskih turističnih znamenitosti, predvsem pa ime naslovnice, Frieda Lehmann. »Tako je bilo ime moji babici,« pravi Gerikejeva, ki je poskušala ugotoviti, ali se njene babice na tistem območju še kdo spominja.

Kdo je napisal razglednico, ni znano, jasno je le, da so jo njeni babici poslali 26. januarja 1964. Zdi se, da je njene potomce skrbelo zanjo, saj se jim že dolgo ni oglasila, zanimalo jih je še, ali je volna že prispela in kako so minile koline. No, Lehmannovi sosedje so povedali, da je umrla pred nekaj leti, lastnica hiše Brigitte Zdunek se je najemnice takoj spomnila. »Bila je zelo skromna in prijazna gospa. Živela je tu, v hiši. Imela je sina Wolfganga, bil je tesar.« Tudi ta je menda že umrl, se ji dozdeva.

Kje se je razglednica zataknila za več kot pol stoletja? Luckenwalde je bil leta 1964 del Vzhodne Nemčije, razglednica pa je bila poslana iz Zahodnega Berlina, morda jo je zaplenila vzhodnonemška tajna policija, in to zaradi fotografij. No, predstavnica pošte Berlin Deutsche Post Anke Blenn je povedala, da so res dostavili razglednico, a je lahko le ugibala, kako se je znašla med pisemskimi pošiljkami: »Predvidevamo, da je razglednico, opremljeno s starimi znamkami, nekdo spet nedavno vrgel v nabiralnik. Morda jo je kdo našel in se jo je odločil posredovati pravemu naslovniku. Zagotovo lahko zatrdimo, da ves ta čas ni bila v naših centrih, to je logistično nemogoče.« A na njej je bila zapisana stara poštna številka, zato je romala v center za iskanje pošiljk, kjer so poiskali nov naslov, starega prelepili z etiketo in razglednico odposlali. Blennova je povedala še, da v Nemčiji okoli 94 odstotkov pisemskih pošiljk dostavijo v enem dnevu: »Dejstvo je, da vsako pošiljko, ne glede na starost ali nepravi naslov, obdelamo in dostavimo – tudi po 53 letih.«