Poroko v Kanadi rešil sirski begunec

Kanadska fotografinja Lindsay Coulter je bila pred dnevi službeno na poroki, ko se je skoraj zgodila drama, a je bil konec, kot pritiče porokam, prekrasen.

Nevesta Jo Du je oblačila poročno obleko, ko se je pokvarila zadrga. Družice, ki so bile ob njej, so bile nenavadno mirne, a čeprav so se trudile, jim ni uspelo popraviti zadrge, niti za silo ne. In že ko je kazalo, da bo dan, ki bi naj bil najbolj vesel, postal prava nočna mora, se je pojavil rešitelj.

Sosed David Hobson, ki živi ob hiši, ki sta jo Jo in njen izvoljenec Earl najela za poroko, je v nekem trenutku odprl garažna vrata; Lindsay ga je opazila in družicam predlagala, naj ga vprašajo, ali ima morda majhne klešče, s katerimi bi lahko popravile nesrečno zadrgo. Ena od deklet je stekla do soseda in se kmalu vrnila s kupom orodja in pomembnimi informacijami. Sosed gosti družino beguncev iz Sirije, oče družine pa je po poklicu krojač in je družicam ponudil pomoč, če jim ne bo uspelo. No, družice so poskusile, a niso bile uspešne, po nekaj minutah so tako potrkale na sosedova vrata in prosile za pomoč. Ibrahim Halil Dudu je prišel s sinom in kupom šiviljskega pribora. »Šla sem fotografirat ženina, in ko sem se vrnila, je ravno šival nevestino obleko. Sosed David mi je povedal, da so v Kanado prišli pred komaj štirimi dnevi, angleškega jezika niso znali, sporazumevali so se s pomočjo gestikuliranja. Sin je opazoval očeta, okoli njega so bila dekleta, pogledoval je v moj fotoaparat, pa spet gledal očeta in spet fotoaparat... Bil je radoveden in dobre volje,« je povedala fotografinja. Večina nevestinih sorodnikov je posebno za ta veseli dan prišla iz Kitajske, je povedala 26-letna Coulterjeva: »Že tako ni bilo slišati veliko angleščine. Zares je bilo lepo videti, kako so komunicirali z rokami, se v zahvalo priklonili.« In še: »Vsak vikend fotografiram ljudi na najsrečnejši dan njihovega življenja. Danes je priskočil na pomoč človek, ki je videl največje strahote tega sveta. Ponosna sem, da živim v Kanadi, državi, ki je neštetokrat odprla vrata beguncem. Občudujem družine, ki so medse, v svoje domove in življenja sprejele popolne tujce, odpornost ljudi iz Sirije me je navdihnila.«

»Zelo vznemirjen in srečen sem bil,« je pozneje s pomočjo prevajalca povedal Dudu, krojač iz Alepa, ki je pobegnil iz Sirije in potem v Turčiji tri leta čakal na azil. »Srčno rad pomagam Kanadčanom.« In drugi pomagajo njemu: Ibrahim, njegova žena in njuni trije otroci so ena od petdesetih družin, ki jim pri življenju v Kanadi pomaga poslovnež Jim Estill, da bodo lahko dobili azil, jim bo pomagal z več kot milijonom kanadskih dolarjev (764.000 ameriških dolarjev), ki jih bo vzel s svojega računa.