MEDŽUGORJE – Božjepotne množice vernikov, ki se z vsega sveta zgrinjajo v Medžugorje, med njimi tudi Slovenke in Slovenci, že četrto zaporedno desetletje z velikim upanjem pričakujejo objavo poročila posebne vatikanske komisije pri kongregaciji za nauk vere. V tem času so jo vodili trije prefekti, še kot kardinal poznejši papež Joseph Ratzinger, za njim pa kardinala William Joseph Levada in zdajšnji Gerhard Ludwig Müller. Ključno vprašanje je, ali bo Marijino prikazovanje potrdila za nadnaravni pojav. Dokončno stališče naj bi kongregacija predala papežu Frančišku 24. junija. Natanko na obletnico prvega prikazanja 24. junija 1981, kar daje vsej zadevi še dodaten pomen.
Romanja so dopuščena
Stališče kongregacije je pomembno predvsem za uradni status Medžugorja kot katoliškega svetišča. Kako je s tem, je javnost zanimalo že med Frančiškovim nedavnim obiskom Sarajeva. Vprašanja se v nobenem trenutku ni niti dotaknil, tako da je ostalo novinarjem za pogovor s papežem med povratnim letalskim poletom. Brez uspeha. Potrdil je le, da je komisija o Medžugorju, ki jo je vodil kardinal Camillo Ruini, sklenila svoje delo, »zdaj pa zadevo obravnava kongregacija za nauk vere«.
Podatka o letnem obisku slovenskih romarjev v Medžugorju nam ni uspelo izbrskati. Pa tudi če bi ga, ne bi bil verodostojen, saj marsikdo poroma tja zasebno in le za nekaj ur, takšni pa niso zajeti v nobene preglednice. Pač pa župnijska statistika navaja, da so lani podelili 1,802.800 obhajil, kar je 74.000 manj kot leto poprej, pri svetih mašah pa je somaševalo 37.498 duhovnikov, manj kot leto prej, ko je bilo 38.655 somaševalcev. Papež počastil torinski prt Ob dvestoti obletnici rojstva svetega Janeza Boska in ponovni izpostavitvi torinskega prta z odtisi Jezusovih smrtnih ran na njegovem telesu je papež Frančišek obiskal to italijansko industrijsko mesto. Ob tej priložnosti je spregovoril tudi o prtu: »Torinski prt privlači k Jezusovemu obličju in mučenemu telesu ter sočasno žene k obličju vsake trpeče in krivično preganjane osebe.« Pred prtom je več minut molil, nato pa ga blagoslovil. Vprašanje njegove pristnosti, ki naj bi bila vprašljiva, je papež pričakovano obšel, saj vprašanje tudi ni povezano s pastoralno naravo njegovega obiska. |
Večjo vnemo po, povsem pričakovano, uradnem priznanju verodostojnosti prikazovanj je začutiti na spletni strani Medžugorja (tudi v slovenskem jeziku): »Katoliška cerkev Medžugorja uradno še ni priznala, ker prikazovanja še trajajo in torej niso zaključena. Leta 1995 je uradni tiskovni predstavnik Vatikana Joachim Navarro Wals vsemu svetu sporočil stališče Vatikana: 'Vatikan nikoli ni rekel katoličanom, da ne bi smeli obiskovati Medžugorja. Cerkev ne brani duhovnikom spremljati romanj, ki so jih organizirali laiki.' Takratni tajnik vatikanske kongregacije za nauk vere nadškof Tarcisio Bertone je ponovil: 'Številna zbiranja romarjev v Medžugorju zahtevajo, da Cerkev poskrbi za duhovno vodstvo. To se zgodi takrat, ko ljudje odidejo v skupini in povabijo s seboj duhovnika, da bi jih spovedal.' Vsi, ki smo že večkrat bili v Medžugorju, vemo, da morajo biti romarji skrbno pripravljeni na romanje in dobro duhovno vodeni. Za to običajni turistični vodniki prav gotovo niso usposobljeni. Tudi beseda verski turizem nam je vsiljena in za kristjana žaljiva.«
Mimogrede omenimo, da že od leta 1992 izhaja slovenska revija Mir, odmev Medžugorja. Obnovljeno svetišče na Kureščku nad Ljubljanskim barjem pa je v tem času postalo v najboljšem pomenu neke vrste slovenska medžugorska podružnica. Na hrvaški spletni strani Medžugorja so k omenjenemu Bertonejevemu navedku dopisali, da so (nenaklonjene) izjave mostarskega škofa zgolj njegovo osebno mnenje, da so za nadaljnja raziskovanja pristnosti vrata povsem odprta, do končne ugotovitve komisije pa so romanja katoliških vernikov z duhovnim spremstvom dopuščena.
Papeške zadrege
Že od začetnih poročanj o prikazovanju se tiho, a zagrizeno odvija zakulisni boj o njihovi pristnosti. Zadrego je najbolj prepoznati med (tremi) papeškimi obiski Bosne in Hercegovine. Tako Janeza Pavla II. kot tudi Frančiška so z največjo pozornostjo spremljali, kaj bo izjavil o medžugorskem fenomenu. Toda vesoljna Cerkev je pregovorno previdna. Upanje vernikov, da bi sveti oče počastil Medžugorje s svojim obiskom, je bilo zaman.
Tako lahko upravičeno – resda nekako ironično, toda resnično – zapišemo, da poleg vernikov k medžugorski Kraljici miru že iz radovednosti drvi tudi precej nevernikov. Le noben papež doslej zanjo še ni zbral dovolj poguma.
To je, po svoje že prav duhovito, priznal tudi papež Janez Pavel II. Zanj velja, da je bil Medžugorju precej naklonjen. Navajajo, da je eni od medžugorskih vidkinj Mirjani Soldo med zasebnim sprejemom leta 1987 dejal: »Če ne bi bil papež, bi Medžugorje že obiskal in tam spovedoval.«
Leto pozneje je poljski papež skupini brazilskih škofov in duhovnikov, med katerimi so bili nekateri zatem namenjeni prav h Kraljici miru, naročil: »Molite zame v Medžugorju!«
Medžugorska Marija je po pričanju vidkinj in vidcev večkrat spregovorila o papežu Wojtiłi z materinsko naklonjenostjo.
Čeprav že po naravi precej bolj zadržan naj bi bil Medžugorju naklonjen tudi papež Benedikt XVI. Na Petrovem sedežu tega sicer ni nikoli dal jasno vedeti, a že prej, kot kardinal, je junija 2008 na Trgu svetega Petra v Rimu blagoslovil Marijin kip iz Medžugorja. Blagoslavljanje nabožnih podob je sicer v Katoliški cerkvi povsem običajno dejanje, prav nič posebnega.
Za papeža Frančiška velja, da glede Medžugorja izkazuje zadržanost, če ne celo nenaklonjenost. Med neko pridigo je tako dejal, da Marija ne pošilja odposlancev, ki nam prenašajo vest, da nam bo jutri ob 16. uri predala sporočilo. Obregnil naj bi se tudi ob vidce, da ne živijo krščansko zgledno, od tod tudi najbrž svarilo iz Vatikana vernikom v ZDA pred udeležbami z njimi med njihovim tamkajšnjim obiskom. Mnogi za Frančiškovo zadržanostjo slutijo nekaj več – da je končno stališče kongregacije za nauk vere za Medžugorje, čeprav ga je od začetnega leta 1981 do zdaj obiskalo že skoraj 30 milijonov častilcev, odklonilno. Tudi takšno pa romarske reke ne bo ustavilo, kvečjemu za nekaj časa malce uplahnilo.
