Ponosni na osmanske korenine

Oboroženi s kopji in sabljami ter bojnimi kriki so osmanski jezdeci pognali svoje konje v galop. Nenadoma pa enega izmed njih zadene puščica in pade na tla – pred očmi otrok, ki so ves spektakularni prizor snemali s pametnimi telefoni. Saj se piše leto 2017, toda v Istanbulu se je minuli konec tedna čas vrnil za nekaj stoletij v preteklost. V mestu, ki leži tako v Evropi kakor v Aziji, je namreč potekal kulturni festival etničnih športov (EKF), na katerem so obujali spomine na tradicionalne športe prednikov sedanjih Turkov: od nomadskih jezdecev do janičarjev, elitnih enot Osmanskega cesarstva.

Vračanje h koreninam

Festivala se je udeležilo več kot 800 tradicionalnih športnikov iz vse države. Jezdeci so sodelovali v ciritu, športu iz Srednje Azije, pri katerem se ekipi jezdecev obmetavata z lesenimi kopji. »To je kralj vseh športov, saj uteleša turškega duha,« je ekipi francoske tiskovne agencije AFP povedal eden od jezdecev, 32-letni Erdem.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan želi s festivalom etničnih športov oživiti spomin na osmanske korenine sodobne Turčije, nastale leta 1923 po propadu Osmanskega cesarstva. »Hočemo oživiti naše tradicionalne vrednote, začenši s športom, da bi lahko živeli naprej v skladu z njimi,« je dejal predsednikov sin Bilal Erdogan, tudi sam navdušenec nad tradicionalnim lokostrelstvom in eden od sponzorjev festivala.

Veliko prizorišče, kjer prirejajo politična zborovanja, se je tako za štiri dni spremenilo v osmanski tabor, kjer so se pomerili rokoborci, lokostrelci in jezdeci, v jurtah (okroglih šotorih) pa so potekale kuharske delavnice, predstavitve srednjeazijskih plesov in tečaji vezenja turških preprog. Adnan Balavan je pred svojo jurto s prijatelji uprizarjal sabljaške dvoboje: »Začel sem že pri osmih letih. Zdaj jih imam 57, a še vedno se mi dvigujejo kocine, ko sabljam,« ponosno pravi Balavan, ki izvira iz severozahodne pokrajine Bursa, kjer je bil prvi sedež osmanskega imperija.

Zanimanje raste

Tradicionalni športi so se razvili iz vojaških osvajanj, ki so krojila življenje Osmanskega cesarstva, raztezajočega se od Balkana do Perzijskega zaliva, a so po koncu prve svetovne vojne skoraj izumrli. Ohranjali so se le iz roda v rod. Turški minister za šport Akif Çatagay Kiliç je obljubil, da bo vlada priskrbela finančna sredstva za ohranjanje tradicionalnih športov, športne klube pa je pozval, naj pokažejo več zanimanja zanje.

Turški rokoborski prvak Sadi Bakir, z golimi prsmi in namazan z oljčnim olje, pravi, da se je zanimanje za tradicionalne športe v zadnjem času povečalo, država pa namenja več denarja zanje. »Na zadnjem evropskem prvenstvu v rokoborbi smo osvojili pet zlatih medalj. Stara moč Turkov se vrača,« je ponosno dejal Bakir. Yakup, inštruktor tradicionalnega lokostrelstva, pritrjuje, da se je zanimanje za njegovo disciplino prav tako povečalo. »Moj lokostrelski klub ima že več kot tisoč članov,« pravi, medtem ko spravlja puščice v tul, pri čemer pove, da se je zanimanje povečalo predvsem zaradi vseh televizijskih serij, ki opisujejo življenje osmanskih sultanov.

Organizatorji pravijo, da je istanbulski festival etničnih športov obiskalo 800.000 ljudi. Želijo si, da bi nekega dne organizirali »turške olimpijske igre«, na katere bodo prišli tradicionalni športniki in športnice iz Srednje Azije, s Kavkaza in Balkana. »Nekateri se ne zavedajo pomena tega, kar počnemo danes, a nekega dne bo naš trud obrodil sadove,« je v otvoritvenem govoru izjavil predsednikov sin Bilal Erdogan. »In z božjo voljo bo 21. stoletje naše.«