Polstoletna skrivnost Kennedyjeve smrti

Leto se še ni niti začelo, v ZDA pa so se že pojavile polemike glede polstoletnega jubileja ene od najpomembnejših političnih prelomnic v zgodovini. Kako se bodo poklonili pokojnemu Johnu Fitzgeraldu Kennedyju, ki je umrl pod streli v Dallasu 22. novembra 1963?

Teksaško mesto, ki se ga od razvpitega atentata drži izjemno negativen sloves in velja za črno ovco med večjimi ameriškimi kraji, se že pripravlja na komemoracije in prireditve, ki bodo zaznamovale veliko obletnico, a tamkajšnje oblasti trepetajo pred odzivi številnih državljanov, ki še vedno goreče verjamejo, da je bil JFK žrtev zarote političnih nasprotnikov. Naj spomnimo, Kennedyja, enega najbolj karizmatičnih in priljubljenih voditeljev v zgodovini ZDA, je sredi predvolilne kampanje v Dallasu ustrelil Lee Harvey Oswald, tako se vsaj glasi uradna različica, medtem ko se je v predsedniškem avtomobilu peljal čez Dealey Plazo v družbi prve dame Jacqueline ter teksaškega guvernerja Johna Connallyja in njegove žene Nellie. Čeprav so 35. predsednika ZDA pred obiskom opozarjali na veliko nevarnost napada, je zavrnil vožnjo v avtu s streho. Za umor pa so obtožili Oswalda, ki ga je dva dneva po atentatu ustrelil in ubil Jack Ruby, tako da sojenja ni bilo.

Cia, Kuba, Rusi

Sledila je desetmesečna preiskava Warrenove komisije, ki je sklenila, da je Oswald napad na predsednika načrtoval in izpeljal sam, prav tako, da je napad na osumljenca sam načrtoval in izpeljal Ruby, ki so ga nekaj mesecev pozneje obsodili umora, 1967. pa je umrl zaradi raka. Ameriška javnost je najprej sprejela uradne obrazložitve, a raziskave iz zadnjih let kažejo, da jih je čedalje več prepričanih, da je preiskava namerno spregledala številna pomembna dejstva in tako prikrila morda eno največjih političnih zarot v zgodovini ZDA. Več kot 80 odstotkom državljanov se namreč zdi verjetneje, da je bil Kennedy žrtev zarote, Oswald in Ruby pa le grešna kozla oziroma igralca v velikem načrtu, ki ga je morda skovala sama ameriška vlada, morda Lyndon Johnson, ki je na dan Kennedyjeve smrti zaprisegel kot 36. predsednik ZDA, morda mafija, Sovjetska zveza ali pa Kuba pod taktirko Fidela Castra. Če nič drugega, je CIA nedvomno malomarno opravljala svoje delo v mesecih pred atentatom in zanemarila vse nevarnosti, ki so tako ali drugače pretile JFK, tudi Oswalda, ki ga je agencija celo povezala s Sovjetsko zvezo, KGB in Kubo, a proti njemu iz neznanega razloga ni ukrepala.

Posmrtni turizem

Vsak dan se več deset turistov sprehodi po usodni poti, ki jo je tistega dne 1963. prevozila Kennedyjeva limuzina. Stavbo, iz katere naj bi streljal Oswald, obišče okoli 300.000 radovednežev na leto, vsako leto 22. novembra pa se na Dealey Plazi zberejo različni govorniki in izražajo svoja prepričanja o resnici o atentatu – in tistih, ki menijo, da je ameriška javnost že desetletja zaslepljena, je čedalje več. Mestne oblasti v Dallasu so sklenile, da bodo takšnim nejevernežem ob 50-letnici smrti JFK prepovedale nastopiti. Še več, dogodka se bodo lahko udeležili le izbranci: za brezplačne vstopnice se lahko prijavi vsak, ni pa znano, po katerih merilih jih bodo razdeljevali, kdor pa jih ne dobi, si bo lahko prireditev ogledal na velikih platnih na drugih koncih mesta ali pa prek televizijskega prenosa. Nezaslišana cenzura, se zgražajo mnogi in opozarjajo na kršenje svobode govora, a župan teksaškega mesta pojasnjuje, da se ob polstoletnem jubileju ne bi smeli ukvarjati z morebitnimi konstrukti, ampak bi se morali pokloniti kratkemu življenju predsednika, ki je z državo uspešno krmaril skozi vse krize in izzive 60. let minulega stoletja.

Obama ne da

Zgolj izgovor, da se ne bi omajala veljava poročila Warrenove komisije? Najverjetneje, se strinjajo podporniki teorije zarote, ki so prepričani, da ameriški eliti in administraciji povsem zadostuje in ustreza različica zgodbe, v kateri je edini krivec za atentat Oswald. Kajti okoli 1100 tajnih dokumentov, skupno okoli 15.000 strani poročil in preiskav agencije CIA, ne bo javnih še tako kmalu, kot so dolgo napovedovali v Washingtonu – datum se je namreč premaknil na leto 2017, morda se bo to zgodilo celo pozneje. Tako je sklenila Obamova administracija, ki bo vseeno objavila okoli 404 milijone drugih dokumentov – v zvezi s Kennedyjem pa je iz neznanega razloga sklenila še naprej molčati. Nekaj upanja ponuja dediščina rodbine Kennedy, v kateri je tudi 54 zabojev z dokumenti, predvsem o povezavah s Kubo, ki bi utegnila dodatno razjasniti pereče odnose v šestdesetih in morda ponuditi povezavo s predsednikovo smrtjo, a ni še znano, kakšna usoda bo doletela goro papirjev.

Bolnišnica smrti

In dokler se Kennedyjeva smrt dodatno ovija v tančico skrivnosti, svojo resnico vztrajno ponujajo filmarji, biografi in pisci. Nazadnje se je občutljive zgodbe lotil Tom Hanks, ki bo režiral film Parkland z Zacom Efronom, Marcio Gay Harden, Paulom Giamattijem, Billyjem Bobom Thorntonom in Jacki Weaver v glavnih vlogah, zgodba pa temelji na 1600 strani dolgem romanu odvetnika in pisatelja Vincenta Bugliosija. Film pod režisersko taktirko slovitega oskarjevca se osredotoča na bolnišnico Parkland, v kateri so v nekaj mesecih obležali glavni akterji najodmevnejšega atentata v ameriški novejši zgodovini. Kennedyja so pol ure po streljanju na tamkajšnji urgenci razglasili za mrtvega, guvernerja Connallyja pa uspešno oskrbeli. Dva dneva pozneje se je tam znašel še glavni osumljenec Oswald, ki je umrl med operativnim posegom, štiri leta pozneje pa Ruby, za katerega sta bila usodna pljučna embolija in rak.