ORAHOVICA – V sodobni družbi pohlepnih idealov se še vedno najdejo in znajdejo ljudje, ki verjamejo zgolj v prvinsko preživetje, v skromno življenje v skladu z vero, naravo, nasmehom na obrazu. Eden takšnih je nedvomno Hrvat Nikola Borić iz Zaprešića, nekoč svetovljan, popotnik in bogatun, ki se je milijonom in razkošju odpovedal v zameno za skromno barako.
Kakšno življenje je za 38-letnikom, je težko verjeti
Zdaj živi v divjini gozda pri Kokočaku blizu Orahovice na vzhodu države, kakšno življenje je za 38-letnikom, je kar težko verjeti: »Po koncu študija sem se ukvarjal s triatlonom, bil sem član hrvaške reprezentance kar osem let, bil sem trener doma in v tujini. S številnimi športniki sem osvajal medalje na olimpijskih igrah in velikih prvenstvih, sodeloval sem z več reprezentancami.« In vseskozi je bival v hotelih s sedmimi zvezdicami, obiskal je vse celine in živel na veliki nogi. A ni bil srečen, njegovo srce je hotelo več – in zadovoljstvo mu bo lahko ponudil le duševni mir, je spoznal in se odločil za korenito spremembo. Podjetje, vredno več milijonov dolarjev, ki ga je ustanovil na Kitajskem, je podaril prijatelju za rojstni dan in se znebil vsega materialnega premoženja ter se lotil iskanja svojega mesta pod soncem. Dolgo je iskal ravno pravšnji kraj in nazadnje našel – Kokočak! »Vseskozi me je privlačila divjina, zato sem sestavil seznam in pregledal vse morebiti ustrezne kotičke na svetu, našel sem ga v domovini. Tu je gozd z vodnimi izviri, s potokom, a brez ljudi. Vsak dan me vodita srce in molitev, načrtov ne delam. Morda bom odšel že danes popoldne, morda pa nikoli,« je za Glas Slavonije zaupal Nikola, ki ima streho nad glavo iz slame, blata in letvic. Spi na senu, z le nekaj skromnimi pripomočki vzdržuje telesno higieno, je pa samo enkrat na teden! Kot pojasnjuje, ima njegova mačka, edina sostanovalka, mnogo večji apetit kakor on: »Hrane pravzaprav ne potrebujem. Hranita me molitev in meditacija. Umivam se v potoku, zdaj sem si priskrbel še kad, sicer bi bilo pozimi prehladno. Vse, kar potrebujem, si izdelam iz naravnih virov v okolici doma.«
Načrti za prihodnost
Morda bo nekoč ustvaril botanični vrt, mogoče nekakšen park, v katerem bi vladalo sožitje med človekom, rastlinjem in gozdnimi živalmi, še sklene: »Vse bi seveda postavil tako, da ne bi ogrožal nikogar. Ne vem, kaj me čaka v prihodnosti, trenutno pa zelo uživam v takšnem okolju, saj me obkrožajo divji prašiči, srne, jeleni, ptice, želve in raki. Morda bom tu za vedno!«
