BRUSELJ – Evropska unija je danes dokončno potrdila trimesečno podaljšanje nadzora na nekaterih mejah v schengenskem območju, tudi na meji med Avstrijo in Slovenijo. Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška, ki izvajajo nadzor, morajo zagotoviti, da je ta le izhod v skrajni sili, ko z alternativnimi ukrepi ni mogoče doseči enakega učinka. Ukrep velja do 12. maja.
Predlog Evropske komisije za trimesečno podaljšanje nadzora na nekaterih mejah v schengnu, tudi na slovensko-avstrijski meji, so pretekli teden obravnavali in tudi že podprli veleposlaniki članic pri EU. Danes so članice ukrep le še formalno potrdile. Gre za nadzor na meji med Avstrijo in Madžarsko ter Avstrijo in Slovenijo, na meji med Nemčijo in Avstrijo, v danskih pristaniščih s povezavami do Nemčije in na kopenski meji med Dansko in Nemčijo, v nekaterih švedskih pristaniščih in na mostu Öresund ter v norveških pristaniščih s povezavami do Danske, Nemčije in Švedske. Začasni nadzor mora ostati ciljno usmerjen, temeljiti mora na stalnih analizah tveganja in sprotnih podatkih obveščevalnih služb ter biti omejen v obsegu, pogostnosti, kraju in času, tako da zagotavlja odziv na resne grožnje javnemu redu in notranji varnosti.
Avstrija še bolj zapira balkansko pot Balkanska begunska pot še vedno ni zaprta tako, kot bi morala biti, je v pogovoru za današnjo izdajo nemškega časnika Welt poudaril avstrijski obrambni minister Hans-Peter Doskozil. Avstrija zato skupaj s še 15 državami ob balkanski poti in višegrajsko četverico načrtuje tesno sodelovanje za pripravo nove »ofenzive varovanja meja na Balkanu«. |
Komisija je trimesečno podaljšanje priporočila, ker ocenjuje, da še vedno obstajajo izjemne okoliščine, ki so zahtevale uvedbo tega nadzora: v Grčiji je še vedno veliko nezakonitih migrantov in razmere na zahodnobalkanski poti so krhke, kar pomeni tveganje sekundarnih gibanj. Poleg tega Unija še ni izvedla vseh ukrepov za izboljšanje upravljanja zunanjih meja. Pri tem komisija izpostavlja začetek pomoči evropske mejne in obalne straže pri varovanju severne grške meje in postopno ponovno uveljavljanje dublinske uredbe v Grčiji.
Podaljšanju so nasprotovale Slovenija, Grčija, Slovaška in Madžarska, Bolgarija, Ciper in Poljska pa so se vzdržali. Slovenija in Grčija sta podali tudi pisni izjavi, v katerih sta pojasnili svoje nasprotovanje ukrepu. Slovenija je v izjavi izpostavila, da nadaljnjega podaljšanja ne more podpreti, ker dejstva ne potrjujejo potrebe po tem. »Slovenija je prepričana, da trenutne okoliščine ne upravičujejo več radikalnega poseganja v temeljne vrednote schengenskega reda v obliki nadzora na notranjih mejah,« piše v slovenski izjavi.
