Že davno je tega, kar smo naš planet poimenovali modri planet (takšno ime mu je človek podelil, še preden ga je uzrl iz vesolja), saj večino njegove površina pokrivajo oceani in morja. Kot kaže, pa bo podnebno segrevanje poskrbelo za še veliko več vode!
Potopljena Padska nižina
V zadnjih desetletjih sta se glede Zemljine usode oblikovali dve veliki skupini: privrženci ene trdijo, da so grozeče okoljske spremembe povsem naravne in logične in da so se vedno dogajale, tudi s še veliko bolj dramatičnimi pretresi, druga pa meni, da bo naš planet uničil človek sam, saj je s posegi v okolje in industrializacijo povzročil ali vsaj veliko prispeval k dramatičnim podnebnim preobratom. Čeprav to na slovenski obali še ni posebno vidno, morja nenehno in nezadržno naraščajo, v nekaj desetletjih bodo preplavila mnoga poseljena območja na vseh celinah, kot zgleden šolski primer pa vedno znova navajajo sosednje Benetke in daljne tihomorske otoke. Po obstoječih modelih pa morje ne bo pogoltnilo le znamenitega mesta v lagunah, žrtve bodo tudi Ferrara in večina zgodovinskih mest v Padski nižini. Po svetu morja ogrožajo več sto znanih mest z imenitno kulturno in zgodovinsko dediščino ter kulturne in naravne krajine. Unesco je v skupino najbolj ogroženih uvrstil 136 krajev po vsej zemeljski obli, kar 40 je takšnih, ki jih tudi ob nenadni in takojšnji ustavitvi segrevanja, kar je seveda le teorija, ni več mogoče rešiti.
Morda nas napovedi o grozeči vesoljski povodnji še puščajo sorazmerno hladne tudi zato, ker je vseskozi govor le o milimetrih in centimetrih. Tudi tri stopinje višje temperature se mnogim ne zdijo kaj prav dramatičnega, a prav te tri stopinje v odnosu na povprečno izračunano temperaturo pomenijo ogromne razlike za svetovno podnebje. Verjetno je zanimiv in za mnoge presenetljiv podatek, da je bila med zadnjo veliko ledeno dobo povprečna zemeljska temperatura le za pet stopinj nižja od današnje. In tri stopinje nadaljnjega porasta je zdaj tista meja, ki jo ima večina znanstvenikov za še sprejemljivo za naslednja desetletja. Poudarjajo tudi, da gre v bistvu le še za 2,2 stopinje, saj je 0,8-odstotni dvig, ki zajema stanje od začetka industrijske dobe do leta 2000, že vračunan. Pri tem je nujno upoštevati, da številnih posledic dosedanjega segrevanja sploh še ne opazimo in občutimo, saj je zemeljska površina s celinami in morji vendarle tako ogromna, da le zelo počasi razkriva spremembe, kamor spada tudi neustavljivo dvigovanje morske gladine. V naslednjih stoletjih se bo po najnovejših izračunih raven morja dvignila do 1,8 metra, skupaj naj bi ogrevanje dalo šest in pol metrov višjo gladino, kar pa je krepek in neobvladljiv zalogaj. Pri tem gre večinoma za fizikalni pojav, saj moramo upoštevati, da se voda ob segrevanju širi in nenehno dotekajo z obeh polov izjemne količine talečega se ledu.
Ogroženih 136 krajev
Na osnovi izračunljivih modelov sta raziskovalca Ben Marzeion iz avstrijskega Innsbrucka in Anders Levermann iz nemškega Potsdama za OZN pripravila zemljevid, kjer so mesta in kulturne krajine najbolj ogroženi: spisek obsega 136 krajev oziroma stavbnih in urbanih kompleksov ter krajin. Tako bi v srednji Evropi stala v vodi mnoga znamenita stara mesta, med njimi tudi rotovži v Hamburgu, Bremnu in Stralsundu v Nemčiji, ulice in trgi v Neaplju, Brüggeu, Istanbulu in Sankt Peterburgu. Mokre noge bodo imeli znameniti Kip svobode in mnogi predeli New Yorka, na drugem koncu oble bo poplavilo znamenito operno hišo v avstralskem Sydneyju, staro naselje Lamu z otočjem pred Kenijo, čilski nacionalni park Rapa Nui, zgodovinsko jedro kitajskega mesta Macao in neolitske kolose na škotskih Orkneyjevih otokih in še mnoga druga dragocena in romantično lepa prizorišča sveta. Raziskovalca sta še ugotovila, da bi ob ustavitvi segrevanja ta hip morja zaradi počasnega in zavlečenega ter skrajno zapletenega delovanja še dolgo naraščala. Žrtev tega dvigovanja, ki ga ni več moč zaustaviti, bo okoli 40 navedenih točk s seznama, med njimi deli naše obale, Dubrovnik in otok Rodos, onstran italijanskega škornja pa slovita Pisa s poševnim stolpom.
