Danes nas je na svetu dobrih sedem milijard dvonožcev, dobra tretjina se ima ponosno in nekritično za vrhunec stvarstva in drzno ter verjetno prepotentno posega tudi po božjem kreacionizmu. Leta 2007 je človeštvo doseglo čudno ravnovesje: v mestih in na deželi je po svetu živelo enako število ljudi, zdaj se tehtnica že krepko nagiba na urbano stran – do leta 2015 bo dvajset orjaških megapolisov, ob njih se zde evropska velemesta mirne podeželske vasi, preseglo 20 milijonov prebivalcev, v njih se bogastvo in revščina kruto soočata.
Afriška mastodonta nezadržno rasteta
Na repu se med deset največjih mest uvrščata mastodona črne celine: na skrajnem severu se pred delto mogočnega Nila v Sredozemlje bohoti starodavni Kairo, ki je že zdavnaj pogoltnil tudi slovite piramide pri Gizi. Na prostranem trgu Tahrir se odloča o usodi arabske pomladi, do leta 2015 naj bi največja in najpomembnejša arabska prestolnica štela trinajst milijonov prebivalcev. Staro zgodovinsko jedro še spada v Unescovo kulturno dediščino, a zaradi revščine, stanovanjske stiske in velikega okoljskega onesnaženja zaščitene četrti naglo izginevajo. Še hitreje raste zahodnoafriški Lagos v Nigeriji, ki naj bi imel čez dve leti 16 milijonov prebivalcev. Tam vlada popolna in komaj pojmljiva revščina, na kvadratnem kilometru se gnete osemkrat več ljudi kot v drugih velikih mestih, utaplja se v odpadkih in smeteh, pitne vode pravzaprav ni. In vendar ljudstvo dre tja, ker si obeta vsaj preživetje …
Bo azijska nasprotja pogoltnilo morje?
V indonezijski Džakarti je danes okoli 13 milijonov ljudi, v dveh letih jih predvidevajo kar 17 milijonov: metropola, ki je kulturno, gospodarsko in politično središče države, leži le osem metrov nad morsko gladino. Že danes so poplave pogoste, leta 2007 je zalilo celo 70 odstotkov mesta, zato spada ob nadaljnjem dvigovanju morske gladine med najbolj ogrožena. Podobno velika se z enakim problemom sooča Daka v Bengalskem zalivu, ki naj bi v dveh letih prav tako narasla na 17 milijonov prebivalcev. Oblasti so dvignile roke, stanje je nerešljivo …
Drugačne so razmere v vzhodnokitajskem velemestu Šanghaj, v katerem že zdaj živi 15 milijonov ljudi, razvilo pa se je iz evropske kolonialne naselbine. To je najgosteje naseljeno kitajsko mesto, če prištejemo še predmestja in satelitska naselja, ki se zraščajo z metropolo, šteje Šanghaj kar 25 milijonov prebivalcev. Nekoliko manjša je indijska prestolnica, ki ju sestavljata mesti Delhi in New Delhi, seveda nista urejeni kot Šanghaj, a se ponašata z močno rastočim srednjim slojem, v revnih četrtih živi »le« tri milijone ljudi.
Kraljica velemest
V New Yorku, ki je pred stoletjem uvedel trend sodobnih velemest, živi danes v središču osem milijonov ljudi, v širšem mestu pa blizu 20 milijonov, s tem se veliko jabolko še uvršča med največje megapolise, na leto obišče kulturni, poslovni in bančni sedež ter mesto OZN okoli 50 milijonov turistov. V Južni Ameriki leži ob atlantski obali brazilsko gospodarsko in kulturno središče, urbani orjak Sao Paulo, ki bo do leta 2015 dosegel 22 milijonov prebivalcev. Med največja svetovna mesta spada še na 2300 metrih nadmorske višine ležeči Ciudad de Mexico z dvajset milijoni prebivalcev. Vsaj polovica prebivalstva tolče revščino, mnogi živijo na kolibah na mestnem robu.
Posebnost med veliko deseterico je indijska zabavna metropola Mumbaj, nekdanji Bombaj. Tu so univerze, gledališča in muzeji ter največja filmska industrija sveta v Bollywoodu, a skoraj polovica prebivalstva živi v slumih. In že smo pri uradno največjem mestu sveta – to je japonska prestolnica Tokio. Samo mesto šteje skoraj deset milijonov ljudi, regija Tokio pa jih zmore kar 35 milijonov in velja za prototip urbane poseljenosti v 21. stoletju.