ZAGREB – Na razpis za raziskave in izkoriščanje nafte ter plina v hrvaškem delu Jadranskega morja se je prijavilo šest družb, je novinarjem v ponedeljek v Zagrebu potrdil hrvaški minister za gospodarstvo Ivan Vrdoljak. Na ministrstvu imen družb, ki so se prijavile na prvi krog razpisa, objavljen v začetku aprila, niso želeli razkriti. Zagreb je v okviru razpisa, tako Vrdoljak, ponudil možnost raziskav na 29 raziskovalnih območjih, dosedanje prijave pa so vezane na 15 območij. Minister je s prvim krogom razpisa zadovoljen, saj so se prijavile »eminentne in strokovne energetske družbe«, ki »izpolnjujejo najbolj zahtevne okoljevarstvene standarde«.
Predstavniki 40 energetskih družb
Spomladanske predstavitve razpisa so se udeležili predstavniki 40 energetskih družb iz vsega sveta, kot so Exxon, Total, Gazprom, Lukoil, JP Nippon, RWE, Turkish Petroleum, Hellenic Petroleum in Ina. Približno 20 družb je odkupilo dokumentacijo, s čimer so v Zagrebu zaslužili približno dva milijona evrov.
Hrvaški mediji so v ponedeljek, sklicujoč se na vire posameznih družb, poročali, da so med šestimi ponudniki ameriški družbi Exxon in Chevron ter francoski Total. Ponudbo bi lahko oddali tudi hrvaška naftna družba Ina, ki je v strateškem partnerstvu z madžarskim Molom, italijanski Enel in nekatere ameriške družbe, je poročal danes Večernji list. Direktorica hrvaške agencije za ogljikovodike Barbara Dorić je pojasnila, da bodo ponudbe začeli pregledovati danes in da za zdaj ne morejo uradno povedati, katere družbe so se prijavile na razpis.
Vrdoljak je potrdil, da bo vlada končno odločitev o izbranih na razpisu objavila do konca leta. Proti koncu prvega trimesečja prihodnje leto naj bi sledili tudi podpisi pogodb z najboljšimi ponudniki, ki bodo potem lahko začeli raziskave v hrvaškem Jadranskem morju. Raziskave naj bi potekale od tri do šest let, potem pa bi sledilo izkoriščanje, ocenjujejo v Zagrebu.
Velika pričakovanja
Raziskovalna območja merijo med 1000 in 1600 kvadratnimi kilometri. Osem jih je v severnem, 21 pa v srednjem in južnem hrvaškem Jadranu. Slovensko veleposlaništvo v Zagrebu je takoj po objavi razpisa opozorilo na uporabo zemljevidov Jadranskega morja, ki jih je Hrvaška narisala v javnem razpisu. Trdijo, da gre za »enostransko prejudiciranje rešitve meje na morju med Slovenijo in Hrvaško«.
Na podoben način so se odzvali tudi v Črni gori. Vlada v Podgorici je sporna območja razglasila za svoja, je v ponedeljek poročal Hrvaški radio. »Če to razumemo kot neki začetek arbitražnega postopka o meji med Črno goro in Hrvaško, bo dobro. Če gre za neko trdo stališče Črne gore, pa ga bodo morali spremeniti,« je danes izjavil hrvaški premier Zoran Milanović, ki je prepričan, da so sporna območja hrvaško ozemlje.
V Banskih dvorih pričakujejo, da bo Hrvaška po začetku izkoriščanja najdišč postala energetsko vozlišče v tem delu Evrope, ki bo zagotovilo ugodne cene energentov.
Za zdaj sicer ni gotovo, kolikšne so zaloge plina in nafte v hrvaškem Jadranskem morju. Norveško podjetje Spectrum, ki je opravilo raziskave celotnega območja ob hrvaški obali, je ocenilo, da gre lahko za tri milijarde 159-litrskih sodov surove nafte. Če se bodo ocene uresničile, bo Hrvaška, ko gre za naftne rezerve, med članicami EU na drugem mestu, je ocenil Jutarnji list.
Drugi krog razpisa naj bi sledil marca 2015, ko bodo znana tudi raziskovalna območja v celinskih delih Hrvaške.
