Po enajstih letih je spregovorila s pomočjo računalnika (FOTO)

Danes 68-letna Britanka Pat Bennett je nekoč jezdila konje in vsak dan tekla, zaposlena pa je bila na oddelku za kadre. Vse te dejavnosti pa so se končale, ko je zbolela za amiotrofično lateralno sklerozo (ALS), redko boleznijo, za katero je bolehal tudi slavni fizik Stephen Hawking in ki je pred kratkim pokopala partnerja igralke Sandre Bullock Bryana Randalla. Od leta 2012 zaradi bolezni ni več mogla govoriti, zdaj, po 11 letih, pa se s svetom spet lahko sporazumeva z besedami.

Bennettovi so pomagali na Univerzi v Stanfordu, kjer je sodelovala v klinični študiji. V možgane so ji vstavili štiri senzorje, velike toliko kot male tabletke aspirina. Po zaslugi čipov gredo njene misli zdaj naravnost v računalnik, ki jih prikaže na računalniškem monitorju. Računalnik je zmožen prebrati 62 besed na minuto, kar je približno trikrat hitreje, kot je bilo mogoče brati besede s prejšnjo tehnologijo. V znanstvenih krogih opisujejo dosežek kot veliki preboj, za Bennettovo pa pravi čudež, ki je močno izboljšal kakovost njenega življenja.

Pat se je sodelovanje v klinični študiji splačalo.

Na zaslonu

Računalnik je potreboval 26 učnih ur, ki so trajale vsaka po štiri ure, da je postal sposoben prepoznavanja 39 fonemov ali zvokov, ki se uporabljajo v pogovorni angleščini po možganski aktivnosti. Bennettova je poskušala umetno inteligenco med vsako učno uro naučiti prepoznavati od 260 do 480 stavkov. Stavki so bili izbrani iz baze podatkov, ki vključuje nekatere najpogostejše fraze, s katerimi komuniciramo po telefonu, na primer »odšel sem, še preden se je končalo«. Računalnik sicer še vedno ni sposoben razbrati prav vsega, kar poskuša z mislimi sporočiti Bennettova, in se v skoraj 24 odstotkih zmoti, še vedno pa je to, so ponosni znanstveniki, zanemarljiva številka, ki jo bodo, o tem so prepričani, sčasoma še znižali.

Med »govorjenjem« je žica povezana z računalnikom.

In kako govor Bennettove sploh poteka? Ko v mislih izgovori stavek, se na zaslonu računalnika prikaže njena možganska aktivnost. Dekodirna naprava aktivnost prevede v foneme, nato pa jih sistem za samodejno popravljanje sestavil v besede. Nazadnje se na zaslonu pojavi stavek.