Po dvajsetih letih konec na Saturnu

Vesoljska sonda Cassini-Huygens, na koncu samo Cassini, je po 20 letih s padcem na Saturn končala svoje delo in poslanstvo. Znanstveniki v nadzornem centru misije v kalifornijski Pasadeni, številni so pri projektu delali celotno kariero, so zaploskali in se objeli, ko so izgubili stik z njo. »Cassini nam je pokazal lepoto Saturna. Razkril je najboljše v nas. Zdaj moramo mi nadaljevati raziskovanje,« je na twitterju objavila ameriška vesoljska agencija Nasa. Glavni namen Cassinija je bilo proučevanje Saturna, njegovega znamenitega obroča, največje lune Titan in še številnih drugih lun tega planeta velikana. Njen razvoj je primer uspešnega sodelovanja med ameriško vesoljsko agencijo Nasa, Evropsko vesoljsko agencijo (ESA) in Italijansko vesoljsko agencijo (ASI) kot tudi drugimi državami.

Šlo je za zelo zahteven in drag program medplanetarne vesoljske sonde, označene kot Flagship (zastavonoša), ki bi omogočal, da tako vesoljsko plovilo pride v orbito okrog Saturna in v atmosfero njegove največje lune Titan pošlje posebno manjšo raziskovalno ali atmosfersko sondo. Tako bi bilo to vesoljsko plovilo dejansko sestavljeno iz dveh enot. Obe enoti ali vesoljski plovili sta dobili ime po astronomih. Atmosferska sonda po Christiaanu Huygensu, večji orbiter pa po astronomu Giovanniju Cassiniju. Vesoljsko plovilo je bilo izstreljeno 15. oktobra 1997 s pomočjo takrat druge najmočnejše ameriške satelitske nosilne rakete Lockheed Martin Titan IV Centaur. 

Čeprav je bila zelo močna, še vedno ne dovolj, da bi sondo neposredno poslala proti Saturnu, ampak je morala ta opraviti več mimoletov Zemlje, Venere in Jupitra. Šele potem je bila sposobna in zmožna nadaljevati pot do Saturna. Že 25. decembra 2004 se je Huygens ločil od matičnega vesoljskega plovila in 14. januarja 2005 uspešno pristal na luni Titan kot prva sonda, ki je pristala na kaki drugi luni našega sončnega sistema. Seveda je bil to dosežek tudi za evropsko vesoljsko industrijo, saj sta imeli pri snovanju, izdelavi in gradnji glavno besedo Evropa in njena vesoljska industrija. Sonda je po pristanku še nekaj časa pošiljala podatke o tej skrivnostni in največji Saturnovi luni. Matični ali večji del, ki je ohranil samo ime Cassini, je proučeval planet Saturn, znameniti obroč in njegove številne lune in lunice še nadaljnjih 13 let.

Zaradi čedalje manjše količine raketnega goriva na krovu, ki omogoča manevriranje v vesoljskem prostoru, se je njegova uporabnost začela počasi iztekati. Strokovnjaki so se odločili, da bodo izvedli vrsto tveganih prehodov skozi obroče in tako zbrali še več dragocenih podatkov, nato pa so sondo namenoma uničili tako, da se je 15. septembra 2017 s hitrostjo okrog 120.000 kilometrov na uro potopila v atmosfero tega planeta, plinastega velikana. Od tam je le še kratek čas pošiljala podatke tudi s tega neznanega in neraziskanega območja, nato pa je umolknila.
Pri programu tega vesoljskega plovila so sodelovale znanstvene skupine iz 17 držav. Celotni program je upravljal Nasin vesoljski center JPL (Jet Propulsion Laboratory) ali Laboratorij za reaktivne pogone v Pasadeni, Kalifornija. Tam so tudi snovali, zgradili in sestavljali večji in težji del Cassinija.

Atmosfersko sondo Huygens je razvil Evropski tehnološki center za raziskovanje vesolja (ESTEC). Glavni industrijski izvajalec je bila družba Aerospatiale (zdaj Thales Alenia Space). Oni so sestavili sondo z opremo in instrumenti, ki so jo pripravile številne evropske države in tudi ZDA. Italijanska vesoljska agencija (ASI) je dala na razpolago anteno z veliko zmogljivostjo za orbitalni ali matični del vesoljskega plovila.
Sonda je večkrat opravila mimolet lune Titan in jo snemala skozi specialne filtre, približala se ji je tudi na razdaljo vsega 1200 kilometrov in tako naredila večje število podrobnih posnetkov površine.