RABAT – Maroški kralji so kar štirikrat menjali prestolnico. Najstarejša je bila Marakeš, sledil ji je Fez, nato so se preselili v Meknes, od leta 1956 po osvoboditvi izpod francoskega kolonialnega jarma pa je prestolnica drugo največje mesto v državi z nekaj manj kot dvema milijonoma prebivalcev – Rabat.
»Poglej, kako je vse čisto in urejeno,« me je opozorila na resnično nenavadno čistočo maroške prestolnice ena od kolegic, s katerimi sem se udeležil Svetovnega kongresa turističnih novinarjev FIJET.
Sicer ima Rabat dva popolnoma različna obraza. Starejši del ima podobo klasične arabske medine z obzidjem in naselji z ozkimi ulicami, novejši pa je zgrajen v sodobnem slogu s širokimi bulvarji in ulicami, sodobnimi stavbami v evropskem slogu in razkošnimi vilami v rezidenčnem delu. Rabat na ta tako različna dela tudi fizično deli reka Bu Regreg, ki se izliva v Atlantski ocean, ob katerem leži prestolnica. Oba dela povezujeta širok moderen most, prek katerega je speljana večpasovnica, od leta 2011 pa tudi eden izmed najmodernejših tramvajev na svetu. Za turistični ogled je zanimiv v glavnem le stari del Rabata, kjer leži tudi kompleks kraljeve palače in vladnih poslopij.
Mesto s štorkljami
Po odhodu Francozov leta 1956, ki so okupirali državo leta 1912, se je v Maroko vrnil na Madagaskar izgnani kralj Mohamed V., ki so ga ustoličili leta 1957. Po njegovi smrti ga je leta 1961 zamenjal Hasan II., ki je imel med svojo vladavino veliko težav z osvobodilnim gibanjem v španski Sahari pa tudi z notranjimi nasprotniki monarhije.
Ko je leta 1999 kralj Hasan II. umrl, so za naslednika okronali sina Mohameda VI. Po njegovi zaslugi je Maroko postal ustavna monarhija s parlamentom. Z demokratizacijo države pa je začel cveteti tudi turizem, za kar je osebno zaslužen prav kralj. Kljub njegovi demokratičnosti pa si palače ni mogoče ogledati niti se ji povsem približati. Fotografiranje je mogoče le z neprofesionalnimi kamerami in fotoaparati.
Zato je bolje, da si v neposredni bližini ogledate arheološke ostanke nekdanjega rimskega naselja Salah Colonia, ki so ga poznejši arabski naseljenci spremenili v nekropolo. Sredi 14. stoletja je sultan Abu I Hasan zgradil spomenike in glavna vrata, ki so še danes lepo ohranjena. Pozneje so sezidali še džamijo, od katere je ostal samo razpadajoči minaret, na vrhu katerega zdaj kraljujejo štorklje. Danes je Cellah po svetu znan bolj kot prizorišče mednarodnih džezovskih festivalov. Vreden ogleda je tudi park v spodnjem delu naselja.
Belo-modri raj
Zagotovo pa je najlepši spomenik, ki si ga velja ogledati v Rabatu, mavzolej kralja Mohameda V., na nasprotni strani velike ploščadi, posejane z rimskimi stebri, pa je tudi slikovita Hasanova mošeja, ki se ponaša s čudovito kupolo iz cedrinega zlata, ki je pozlačena z zlatimi listi. Za fotografe so najbolj privlačni kraljevi gardisti na konjih, ki stražijo ta biser arabske arhitekture, ki je sicer delo vietnamskega arhitekta.
Na nasprotni strani visoko nad izlivom reke Bu Regreg si velja ogledati tudi najstarejši del obzidanega mesta, medino, ki še vedno živi kot pred stoletji. Prepletena je s številnimi ozkimi uličicami, vsa pročelja stavb pa so pobarvana samo v beli in svetlo modri barvi in so pravi izziv za fotografe.
Preden se poslovite od Rabata, morate obvezno v najbolj trgovsko ulico v mestu, kjer lahko kupite najrazličnejše izvirne maroške spominke. Med številnimi trgovinami so tudi gostinski lokali, kjer pa boste zaman iskali pivo ali drugo alkoholno pijačo. To si lahko privoščite samo v hotelih ali boljših restavracijah ter barih, ki pa jih v tem delu ni. Sicer boste preživeli tudi ob zelo okusnem berberskem čaju s svežimi metinimi listi, ki ga pripravljajo in postrežejo s posebnim ritualom.
