LEICESTER – Skoraj 530 let po smrti bodo Riharda III. pokopali z vsemi častmi: hrastova krsta, ki jo je izdelal potomec kraljeve sestre, je začela svojo zadnjo pot po Leicestru, kjer odzvanjajo streli topov in kjer je zloglasni vladar padel 1485. V četrtek pa jo bodo pokopali v mestni katedrali.
Ostanke so našli pod parkiriščem
Kralj iz hiše York je bil zadnji predstavnik dinastije Plantagenetov, umrl je star komaj 32 let in po samo dveh letih vladavine med bosworthsko bitko leta 1485: ta je končala 30-letno krvavo vojno vrtnic rodbin Lancaster in York, druga je izgubila. Rihard III. velja za zadnjega angleškega kralja, ki je umrl v bitki, po njegovi smrti pa so zavladali Tudorji. Pred skoraj dvema letoma so kraljeve posmrtne ostanke odkrili pod parkiriščem v Leicestru, strokovnjaki so se takoj lotili temeljitih pregledov in postopka identifikacije: ugotovili so, da je kralja doletelo najmanj 11 poškodb, od tega jih je devet na lobanji, kar je dokazalo, da Rihard III. na bojnem polju ni nosil čelade.
Padel naj bi, kot piše zgodovina, potem ko je zapustil svojega konja, ki je obtičal v blatu, in se na nogah poskušal postaviti po robu nasprotniku; zelo izrazita je bila tudi poškodba medenice, kaže, da je kralja nekdo brutalno zabodel po smrti, saj mu je ta predel telesa med bitko varoval oklep. Preiskave so še potrdile, da je imel kralj zares tudi grbo, ki so jo omenjali stoletja stari zapisi, a vladarja da ni ovirala pri hoji in bitkah. Zgodba Riharda III. se je končala lani s sodnim epilogom, po katerem so britanske oblasti odločile, da bodo kralja pokopali v mestni katedrali v Leicestru, in ne v Yorku, kot je zahtevala Plantagenetska zveza, a z vsemi častmi in celo krono, izdelano v slogu 15. stoletja z belimi diamanti, rubini, smaragdi in safirji ter biseri.
In ta zadnja pot se je začela minuli konec tedna, mnogi pa so se spomnili dramatičnega dogajanja, ki je na angleških ulicah vladalo po smrti princese Diane. Sprevod, kakršnega mesto ne pomni, je vodila kočija z Rihardovo krsto, ki so jo prek bosworthskega polja vojaki ponesli; od kralja, ki so ga tako brezčutno pokopali nasprotniki pred več kot pol tisočletja, se je treba posloviti dostojanstveno, pravijo zgodovinarji in podporniki Plantagenetske zveze, ki zavračajo očitke, da je bil Rihard III. okruten in krivičen vladar, ki naj bi dal pobiti celo lastno družino, da ga ne bi kdo ogrozil na prestolu. Poudarjajo, da so se od vseh britanskih monarhov poslovili razkošno, medtem ko je Henrik VII. za pogreb svojega nasprotnika odštel le deset funtov in truplo zakopal v skromni kapelici, ki pa so jo pozneje, z odcepom od Rimskokatoliške cerkve, seveda zravnali z zemljo. Šele pred leti se je izkazalo, da je kapela stala prav tam, kjer je danes parkirišče občinskega urada, arheologi pa so se potem lotili iskanja igle v senu.
Kanadčan ključen pri identifikaciji padlega kralja
Analize DNK so nazadnje z 99,99-odstotno gotovostjo potrdile, da je okostje resnično Rihardovo, od padlega kralja se bodo podporniki, daljni sorodniki in množice radovednežev v prihodnjih dneh poslovili v katedrali v Leicestru, zgodovina bo tako končno lahko sklenila še eno krvavo poglavje.
Slovesnega obreda v četrtek se bodo udeležili tudi kraljevi, te bosta zastopala grofica Wesseška in vojvoda Gloucesterski, gotovo pa bo v središču pozornosti kanadski tesar Michael Ibsen, neposredni potomec kraljeve sestre Ane Yorške, čigar DNK je tudi omogočil identiteto in ki je za kralja tudi izdelal krsto. »Moram priznati, včasih sem se med delom resnično ustavil in si rekel: 'Presneto, pa saj izdelujem krsto Riharda III.!'« je zaupal med burnim dogajanjem, ki so ga nekateri strokovnjaki že pokritizirali. Takšno slovo da je prava farsa, šov, saj DNK-analiza ni stoodstotna, povrhu pa da so Riharda III. že pokopali pred več kot 500 leti, takšen poseg v preteklost je torej nedopusten: izkop in tako razkošno slovo bosta nedvomno pripomogla k medijski prepoznavnosti Leicestra, nikakor pa ne tudi k boljšemu poznavanju zgodovine, opozarjajo.
