Enajsti september 2001 je pretresel ne le Združene države Amerike, ampak ves svet. Posledice tistega usodnega dne, ko se je zgodil najhujši napad na ameriško ozemlje po japonskem bombardiranju Pearl Harborja leta 1941, čutimo še danes. Pomislimo samo na vse tiste varnostne preglede na letališčih, ki jih nekdaj ni bilo. Ali pa na še vedno aktualno begunsko krizo, katere vzroke lahko brez večjih težav najdemo v ameriškem poseptembrskem vpletanju v politiko bližnjevzhodnih držav.
Enajstega septembra je v New Yorku (World Trade Center), Virginiji (Pentagon) in na polju v Pensilvaniji (kjer je strmoglavilo četrto letalo na poti v Washington) umrlo skupno 2996 ljudi, več kot 6000 pa je bilo ranjenih. Napadi so povzročili za deset milijard dolarjev gmotne škode, posledično pa so ZDA stali več kot 3300 milijard dolarjev. Al Kaida je za napad porabila pol milijona dolarjev, kar pomeni, da so ZDA za vsak teroristični dolar, porabljen za načrtovanje in izvedbo napada, porabile sedem milijonov dolarjev, pri čemer večina denarja ni bila namenjena obnovi in pomoči žrtvam, ampak za nove varnostne ukrepe, maščevanje in vojno.
World Trade Center
živi naprej
No, nekaj denarja je šlo tudi za obnovo. Tam, kjer so bile pred petnajstimi leti naravnost apokaliptične ruševine dveh najvišjih stolpnic na svetu, ki sta bili temeljni del newyorške panorame, zdaj stoji nov stolp, imenovan World Trade Center One. Ground Zero (točka nič) je dolgo veljal za tako občutljivo temo v ameriški notranji politiki, da sta se od Rudyja Giulianija, ki je bil župan New Yorka v času napada, do začetka gradnje nove stolpnice izmenjala še dva župana, Michael Bloomberg in sedanji Bill de Blasio. Giuliani je sicer že na dan napadov napovedal: »Obnovili bomo. Iz tega bomo prišli, močnejši kot prej, politično močnejši, gospodarsko močnejši. Naše obzorje bo spet enotno.« A na koncu je minilo skoraj pet let, preden so začeli graditi nov stolp, ki je bil odprt šele novembra 2014.
Samo odstranjevanje ruševin v New Yorku je trajalo do maja 2002, medtem ko so vse žrtve napada identificirali šele februarja 2005. Ko sta se porušila 110-nadstropna newyorška dvojčka, sta pod seboj pokopala celotni kompleks Svetovnega trgovinskega centra in močno poškodovala tudi bližnjo stavbo Deutsche Bank. Obnova kompleksa še ni popolnoma končana, a na koncu bo na njem stalo šest nebotičnikov, železniška postaja ter spomenik in muzej, posvečen žrtvam napada. Spominski center je v treh mesecih po odprtju septembra 2011 obiskalo že milijon ljudi.
Pentagon z novo fasado
Dobre pol ure zatem, ko je v južni stolp World Trade Centra v New Yorku trčilo še drugo ugrabljeno letalo, je tretji boeing s skoraj polno hitrostjo strmoglavil v zahodno stran Pentagona. Letalo je v osmih desetinkah sekunde prodrlo skoraj sto metrov globoko v zgradbo, ognjena krogla pa se je dvignila več kot 60 metrov nad Pentagon. Čeprav je bilo žrtev v Virginiji precej manj kot v New Yorku, je imel napad na sedež ameriške vojske močno simbolno noto.
Obnova Pentagona je potekala veliko hitreje kot v New Yorku, saj je bilo gmotne škode neprimerno manj. Podrti del stavbe so obnovili že v enem letu po dogodku. V notranjosti so postavili manjši spominski center in kapelico, zunaj pa so uredili spominski park; odprl se je na sedmo obletnico napada. Park vsako leto obišče četrt milijona ljudi in je edini kraj na območju Pentagona, kjer je dovoljeno fotografiranje.
Spomenik sredi polj
Morda najbolj nenavaden spomenik pa stoji sredi polj pri Stonycreeku v Pensilvaniji, kjer je strmoglavil polet United Airlines 93, na katerem so se potniki uprli ugrabiteljem in poskusili prevzeti nadzor nad letalom. Čeprav cilj teroristov ni znan, se domneva, da so hoteli napasti Belo hišo ali pa Kapitol v Washingtonu.
Že takoj po strmoglavljenju so se začele na polju pojavljati prve spominske table, dokler niso zvezne oblasti odkupile zemljišča in s pomočjo donacij in zveznih sredstev zgradile trajnega spominskega centra, ki se je odprl za javnost 10. septembra 2011. A končni spomenik, ki ga tvori Zid imen, na katerem so zapisana imena vseh umrlih potnikov, ki so se uprli teroristom, ni takšen, kot so ga sprva že potrdili. Polmesec objema je namreč (namenoma ali po naključju) dejansko bil videti kot muslimanski simbol, kar se je marsikomu zdelo sporno, zato so arhitekti precej spremenili njegovo podobo.
Brez bistvenih sprememb
Amerika si je sicer opomogla po največjem terorističnem napadu v svoji zgodovini, a posledice se še zdaj čutijo po vsem svetu. Osama bin Laden je mrtev, Al Kaide ni več, vsaj v takšni obliki ne, kot je obstajala še pred kakim desetletjem. V bistvu se ni prav veliko spremenilo, le da je zdaj namesto tako spektakularnih napadov več manjših. Ameriška zunanja in varnostna politika se kljub odhodu Georgea Busha mlajšega in prihodu »svežega duha« Baracka Obame ni bistveno spremenila, čeprav je marsikdo pričakoval velike spremembe. Če pomislimo na bodočega predsednika ali predsednico ZDA, si verjetno ne moremo obetati kaj posebno drugačnega.
Zahodna civilizacija ima sovražnike tudi po Al Kaidi, tokrat v podobi Islamske države, čeprav gre za tako rekoč iste fanatike z opranimi možgani, le da se je islamski terorizem preselil v Evropo. Kaj se bo moralo zgoditi, da se bo v vseh naših glavah vendarle nekaj premaknilo, da bomo skupaj začeli iskati rešitev?
Svetlobna stolpa v spomin
Newyorčani se vsako leto spomnijo tragičnega 11. septembra tudi s prižiganjem velikanskih žarometov, ki v svetijo v nebo in pričarajo svetlobna stolpa. Prvi Tribute in Light, kakor se imenuje slovesnost, so izvedli 11. marca 2002.
