BEOGRAD – Srbija je že leta 2005 z zakonom izenačila četnike s partizani in jim odobrila, da lahko kot udeleženci protifašističnega gibanja prejemajo borčevske pokojnine. Vendar vse do danes še nobenemu preživelemu borcu vojske Draže Mihailovića ni uspelo udejanjiti te pravice.
Partizani ustavili četnike
Okoli 3000 pripadnikov kraljevske vojske v očetnjavi je doslej že vložilo zahtevke za priznanje statusa borca, piše beograjski Blic. A kaj več od tega niso dosegli, saj jih je ustavila tamkajšnja zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojske, ki povezuje nekdanje partizane – Subnor.
Težava je nastala, ker bi člani Subnora morali četnikom odobriti pokojnine. Zakon je predvidel vladno komisijo za borčevska vprašanja, tri člane imenuje Subnor, štiri pa skupščina Srbije. A borci so jo bojkotirali s pojasnilom, da ne priznavajo ravnogorskega gibanja kot protifašističnega, je za Blic pojasnil Ljubiša Veličković, vodja oddelka za borčevsko-invalidska vprašanja pri ministrstvu za delo in socialno politiko.
»Kakšne so možnosti, da bi član Subnora glasoval za to, da bi četnik prejemal pokojnino? Nikakršne!« se pritožuje podpredsednik ravnogorskega gibanja Dragan Bogdanović. Ni pa to edina ovira četniku, ki bi hotel pridobiti status protifašističnega borca in pokojnino. Da bi pridobil ta status, bi moral ob predložitvi ustreznih papirnih dokazil poiskati za priči tudi dva stara borca. To bi pomenilo, da bi četnik moral privesti dva partizana, ki bi pričala zanj. Zato ostajajo četniki še naprej brez vrste pravic, ki jim jih je dodelil zakon, na primer brez posebnega dodatka za nosilce spomenice ravnogorskega gibanja.
Subnor ne popušča
»Kako lahko zahtevajo, da jim bomo mi, ki so nas četniki ves čas tolkli, priznali, da so protifašisti? Naj jim tak status podelijo Nemci in ljotićevci, s katerimi so se družili,« sporoča Miodrag Zečević, predsednik Subnora.
V podobnih razmerah v BiH, ko so srbski veterani ostali brez vsakršnih prejemkov, so hrvaški in bošnjaški branilci za pomoč srbskim kolegom solidarno prispevali iz svojih pokojnin. V Srbiji borčevska solidarnost očitno ni na taki ravni, že več kot 50 let jo namreč bremenijo zamere iz druge svetovne vojne. Da bi rešili nastalo stanje, je ministrstvo za delo in socialno politiko predlagalo spremembe zakona, po katerih bi iz postopka izločili Subnor in komisijo.
