VATIKAN – Gre za ta hip najbolj varovano skrivnost, ki je Vatikan noče potrditi (in ne zanikati), a je vendarle našla pot v javnost: pokojni papež Janez Pavel II. bo kmalu postal svetnik. Vatikanski strokovni odbor za proučevanje čudežev, Kongregacija za zadeve svetnikov, je namreč Poljaku priznala še drugi čudež, do razglasitve papeža za svetnika je le še nekaj korakov: potrebna je potrditev vatikanskih kardinalov in škofov ter končni podpis papeža Frančiška.
Da bi nekdo postal svetnik, sta potrebna dva potrjena čudeža. Prvi čudež, ki so ga priznali Karolu Wojtyli, je bilo ozdravljenje nune Marie Simon-Pierre, ki je bolehala za parkinsonovo boleznijo, to je bil tudi temelj za beatifikacijo. Postopek beatifikacije se je začel že leta 2005, dober mesec po Wojtylovi smrti, ko se je njegov naslednik Benedikt XVI. odločil preskočiti običajno petletno čakalno obdobje, ustregel je milijonom vernikov, ki so pokojnega že ob smrti razglašali za svetnika. Francoska redovnica meni, da to tudi je: leta 2001 je izvedela, da boleha za parkinsonovo boleznijo, stanje je bilo iz leta v leto slabše, bolelo jo je tudi zaradi svetega očeta, ki je ravno tako trpel za to boleznijo, a v še hujši obliki. Umrl je 2. aprila 2005, njegova smrt naj bi ji simptome še okrepila, nuna je verjela, da bo kmalu obsojena na invalidski voziček. V junijski noči istega leta se je zgodil čudež, s katerim si je papež prislužil blaženost: redovnica je končala večerno molitev, ko ji je notranji glas rekel, naj začne pisati. Pisanje je bilo zanjo zaradi tresenja zelo naporno, a tistega večera je pisala izjemno čitljivo. Naslednjega jutra, ko je mislila, da so bile vse le sanje, se je zbudila ozdravljena in prepričana, da ji je prav pokojni papež vlil poguma in moči ter z njo premagal hudo bolezen.
Prvi papež, ki je obiskal sinagogo in mošejo
Da bi ga razglasili za svetega, ga je bilo treba povezati z dvema čudežema. Drugi – moderna znanost ga ni mogla pojasniti, kot so ocenili zdravniki – ostaja močno varovana skrivnost, dobro obveščeni pa pravijo, da bo osupnila svet. No, nekateri poročajo, da je tudi ta ozdravitev, ki naj bi se zgodila na dan beatifikacije Janeza Pavla II., ta je bila 1. maja 2011: gre za ozdravitev človeka, ki je molil k pokojnemu papežu.
Italijanski mediji pišejo, da bi Wojtylo za svetega lahko razglasili 20. oktobra, skoraj na 35. obletnico njegove izvolitve za papeža (16. oktober) in datuma slovesnosti, s katero je bil ustoličen (22. oktober). Katoliška cerkev in številni verniki že od njegove smrti leta 2005, ko mu je bilo 84 let, goreče čakajo na kanonizacijo karizmatičnega Janeza Pavla II., enega najbolj priljubljenih svetih očetov v zgodovini, ki je rad potoval po svetu – opravil je več kot 170 obiskov v več kot 130 državah, zaradi česar si je prislužil vzdevek potujoči papež –, bil je tudi v Sloveniji, in sicer v letih 1996 in 1999, vsi še se vedno spomnimo stavka, ki ga je izrekel ob prvem obisku pri nas: »Papež 'ma vas rad!«
Wojtyla je sicer prvi papež, ki je obiskal sinagogo in mošejo, prvi se je opravičil za napake, ki so jih v preteklosti zagrešili predstavniki Cerkve, hkrati pa je vedno pozival k spoštovanju katoliških doktrin in pravil. Postavil je še nekaj rekordov: imenoval je skoraj 500 svetnikov in več kot 1300 blaženih, tudi slovenskega rimskokatoliškega duhovnika, pisatelja, pesnika in pedagoga Antona Martina Slomška, ki ga je za blaženega razglasil 19. septembra 1999. Na svojih rednih tedenskih sprejemih, bilo jih je 1100, je sprejel več kot 17 milijonov vernikov, srečal se je s skoraj 900 voditelji držav in vlad. Med njegovim papeževanjem se je število držav, ki imajo diplomatske odnose s Svetim sedežem, povzpelo z 90 na 174. Slovenija jih je vzpostavila februarja 1992, en mesec potem, ko jo je Vatikan priznal kot samostojno državo.
