MANCHESTER – Je mogoče, da je ob vsem medicinskem napredku, ki smo mu priča, zdravilo za zahrbtno bolezen našla deklica Camilla Lisanti (8) iz Manchestra? Tako vsaj trdi njen oče Michael Lisanti, ugledni znanstvenik, ki se ukvarja z onkološkimi raziskavami. In če se njegove domneve utegnejo izkazati za pravilne, morda sledi prava revolucija.
Preblisk se je zgodil sredi družinske večerje, ko je Michael svojo hčer vprašal, kako bi pozdravila raka. Punčka se je za trenutek zamislila, nato pa dejala, da z antibiotiki: »Tako kot takrat, ko me boli grlo.«
Oče je nato skupaj s soprogo Federico Sotgia, ki je onkologinja, oba pa sta zaposlena na manchesterski univerzi, hčerin predlog testiral in prišla sta do zanimivih ugotovitev. Vzela sta nekaj najcenejših in najpogostejših antibiotikov in ugotavljala, kaj lahko storijo z že uničenimi rakavimi celicami.
Nekateri antibiotiki uničujejo rakave celice
Izsledki so pokazali, da nekateri antibiotiki zaustavljajo proizvodnjo mitohondrijev, ki celice oskrbujejo z energijo. Rakave izvorne celice, ki ustvarjajo tumorje in jih ohranjajo pri življenju, imajo pogosto več mitohondrijev kot druge. Štirje najpogosteje uporabljeni antibiotiki uspešno uničujejo vzorce rakavih celic, ki so jih vzeli iz tumorjev v dojkah, na prostati, pljučih, jajčnikih, koži in celo v možganih, sta še odkrila, poroča Independent. Ključno pri vsem skupaj pa je, da nobeden od testiranih antibiotikov ni poškodoval zdravih celic.
Profesor Lisanti je zato prepričan, da bi antibiotiki lahko bili poceni in učinkovita metoda zdravljenja raka, in to le po zaslugi njegove hčerke. »Slišala naju je, ko sva razpravljala o raku, in pomislila sva, da bi jo bilo zabavno vprašati, kako bi ta problem rešila ona,« je dejal. Priznal je, da je sprva pomislil, kako naivna je ideja o antibiotikih, na koncu pa se je izkazalo, da ima deklica, ki bi rada postala učiteljica, morda celo prav.
Čeprav je omenjena študija videti precej obetavna, bo seveda še nekaj časa trajalo, da bi raka dejansko zdravili z antibiotiki. Še zdaleč namreč ni jasno, kako bi to delovalo pri samih pacientih in kakšni bi bili stranski učinki.
