Odpovedal električni kabel, ikona znanosti je rešena

CERN – Dogajalo se je lani jeseni povsem blizu nas. Iz Švice so streljali na Gran Sasso d'Italia v Abrucih in za nekaj minut verjeli, da se je sloviti fizik Albert Einstein motil. Potem se je izkazalo, da znanstveniki s pošastnim podzemnim elektronskim trkalnikom niso obrnili novega lista v dojemanju sveta in postavili na glavo fizike, marveč se jim je primerila banalna napaka – nepravilno delujoč električni kabel. Kar nekaj mesecev so potrebovali, da so napačne rezultate ne vemo kolikokrat preverili, a zdaj jim je vsaj večini jasno, da do nadaljnjega velja Einsteinova domneva, da na Zemlji in v vesolju ni nič hitrejše od sončne svetlobe.

Je bila napaka ali ne?

Precej nerodno je, če v imenitni znanstveni ustanovi, ki požre milijarde evrov iz žepov davkoplačevalcev in v njej delajo največji umi na svojem področju, neprimerni električni kabel pokvari odkritje stoletja, tisočletja ali celo človeške zgodovine. Prav to naj bi se lani jeseni zgodilo v Cernu, konec februarja pa so sodelavci skrušeno priznali, da se je takšna banalna napaka zgodila v poskusih, povezanih s tako imenovanim prapokom – začetkom vesolja, ki so mu razvnete učenjaške glave vztrajno na sledi. Cern ni nedolžna reč, preprostim ljudem se zdi poigravanje z neznanim in skrivnostnim vselej nevarno, v tem primeru pa jim, podobno kot ob koncu druge svetovne vojne, pritrjujejo tudi nekateri resni znanstveniki. In kako se je zgodilo? Ko so že previdno napovedovali senzacijo in hoteli postaviti na laž pop ikono sodobne znanosti Alberta Einsteina, se je izkazalo, da je septembra lani izsledke sabotiral navadni električni kabel v ženevskem laboratoriju za fiziko delcev. Raziskovalci so za hip verjeli, da se najmanjši elementarni delci nevtrini morebiti res gibljejo hitreje od svetlobe, kar bi bila prvovrstna znanstvena senzacija. Še več, pomenilo bi revolucijo v sodobni fiziki, ki jo je pred stoletjem omogočil prav Einstein z relativnostno teorijo, ko je ta za veliko večino dolgočasne in resne znanosti neomajno verjel, da je sončna svetloba najhitrejša v znanem vesolju. Božansko zamaknjenje je trajalo le kakšnih pet minut, sledilo je kruto spoznanje, da gre za nekakšno napako, morda sistemskega škrata. Skratka, verjetno je bil kriv kabel, ki je prek sprejemnika povezoval GPS-signal s kontrolno uro ali oscilatorjem, nejeverni tomaži pa sumijo še kabel iz steklenih vlaken, ki prenaša signale na glavni časovni števec, in namigujejo, da je dejanska hitrost delcev morda celo še večja. Vsekakor bodo eksperiment maja ponovili.

Z Einsteinom na grmado

Za navadne smrtnike je zadeva precej zagonetna. V projektu Opera so merili hitrost elementarnih delcev, ki so jih proizvedli v 730 kilometrov oddaljenem Cernu, in ugotovili, da so bili nevtrini na razdalji do gore v Abrucih za 0,0025 promila hitrejši od sončne svetlobe, ki po relativnostni teoriji velja za hitrostno mejo v vesolju. Človek jo pred tem še ni dosegel v nobenem poskusu. Delci brez težav prodrejo skozi materijo, zato ni potreben predor ali zračna linija brez ovir. Se je kdo vprašal, ali pri prodiranju skozi živo ali mrtvo naravo povzročajo kakšne motnje?! In zdaj beremo, da del ekipe zanika domnevno napako, vsaj del poskusa naj bi bil po še natančnejših testih spet veljaven. Za vsako ceno pač hočejo razveljaviti Einsteina in stoletje enega osrednjih stebrov sodobne fizike, ki je trdil, da niti delci v vakuumu ne morejo biti hitrejši od svetlobe. Poskusi so triletno delo, omenjeni delci pa tako majhni, da so jih odkrili šele nedavno. V njem so fiziki merili, kako hitro je 15.000 delcev premagalo razdaljo 730 kilometrov; vztrajajo pri tem, da so goro v Abrucih dosegli 60 nanosekund hitreje kot svetloba. Potrebne so nove meritve, odločni, vztrajni in uporni znanstveniki, ki so še vedno prepričani, da so nevtrini hitrejši od svetlobe, bodo sledili svojemu raziskovalnemu instinktu in nagonu. A brez skrbi, človek je v vsej zgodovini razreševal uganke in razglašal ter odkrival nove resnice, te pa so vsakič odprle še več novih neznank. Začarani krog torej, pri katerem je človek že povsem pozabil na starogrški mit o Pandorini skrinjici. Einstein je ob detonaciji atomske bombe nad Hirošimo zapisal: »Izpustili smo duha iz stekleničke, zdaj je prepozno …«