Od gnoja do elektrike

Kakih 40 minut vožnje od južnoafriške prestolnice Pretorie ob nenehnem mukanju več deset tisoč krav in močnem vonju po gnoju stoji mala tovarna, ki se je lotila velikega projekta – spremeniti kravje iztrebke v energijo.

»Vsak dan v enega od fermentatorjev zmečemo 120 ton hlevskega gnoja in 66 ton recikliranega papirja,« pravi projektni vodja bioplinske elektrarne Bio2Watt Steven Roux. Dodajo še mešanico starega jogurta, sadnega soka in klavniških odpadkov, nakar vse skupaj 22 dni lepo brbota pri 52 stopinjah Celzija, pri čemer se sproščajo velike količine metana. Z njim »hranijo« plinske generatorje, ki proizvedejo 4,4 megavata elektrike, kar je dovolj za naselje s 1500 prebivalci, pojasni avtor projekta Sean Thomas, Britanec, ki je v Republiki Južni Afriki porabil osem let, da je idejo pripeljal do izvedbe.

Pionirski projekt

To je prvi tovrstni projekt v omenjeni državi, kjer se v zadnjem času prizadevajo znebiti odvisnosti od premoga in se preusmerjajo k jedrskim, a tudi obnovljivim virom energije. Bio2Wattovega 4,4 megavata se morda zdi v primerjavi z nacionalnim dobaviteljem električne energije Eskomom, ki proizvaja 40.000 megavatov elektrike, kot kapljica v morje, toda to je pomembni premik pri reševanju energetskega vprašanja v državi, kjer kar 85 odstotkov elektrike proizvedejo zastarele elektrarne na premog.

Čeprav so stroški proizvodnje bioelektrike višji od stroškov termoelektrarn in bo trajalo še kakšna tri leta, da bo Bio2Watt postal konkurenčen, je Sean Thomas prepričan, da so na pravi poti. »V procesu ne gre nič na odpad. S tekočino, ki ostane po fermentaciji, namakamo polja, trdne ostanke pa prodamo kmetom kot visokokakovostno naravno gnojilo,« sklene.