ZAGREB – Ne gre več za posamezne izpade, temveč za politiko, ki obljublja eno, stori pa povsem nekaj drugega, poteze hrvaške vlade (lex Perković, LB ipd.) danes ocenjuje reški časnik Novi list. Sporazume je treba spoštovati, z memorandumi vred, vse drugo je »balkanska prevara«, dodaja. Hrvaška diplomacija pa »balkanskih poslov« obtožuje Slovenijo.
Zvita Hrvaška Slovenijo prenaša naokoli
Slovenija je dogovor z Mokric izpolnila, Hrvaška pa ne. Hrvaška je vstopila v EU, postopki proti slovenskim bankam pa se nadaljujejo. Hrvaška je bila tokrat, milo rečeno, bolj zvita, poudarja komentator reškega časnika.
Medtem ko je slovenska vlada memorandum ratificirala, se na Hrvaškem to ni zgodilo, prav tako memoranduma niso objavili v uradnem listu. Takratno pojasnilo je bila logično, obema stranema se je mudilo, poleg tega nista želeli zapletov s parlamentarno ratifikacijo. Zdaj vidimo, da so naši pogajalci razmišljali dolgoročno, nadaljuje. Kot je znano, je nedavno zagrebški sodnik nadaljeval postopek v eni izmed tožb proti slovenskim bankam na podlagi hrvaških zakonov, ker je ocenil, da memorandum ni mednarodna pogodba.
Hrvaška požrla lastno besedo, Milanović podpisoval s figo v žepu
Kaj zdaj, se vprašuje komentator Novega lista. Hrvaška si umiva roke in pravi, da ne more vplivati na odločitve sodišča, a gre za zavezo, ki jo je dala in je ni izpolnila. Požrla je lastno besedo.
Podpis premierja Zorana Milanovića v Mokricah bi moral nekaj pomeniti, saj je takoj po podpisovanju memoranduma povedal, da se je Hrvaška zavezala k mirovanju postopkov. »Tega se mislimo tudi držati,« je po podpisu obljubil Milanović, očitno s figo v žepu, poudarja časnik.
Spor o LB: Slovenija oškodovala sebe in varčevalce
Ne opravičuje pa niti slovenskega pristopa k reševanju spora o LB in znova ocenjuje, da je Slovenija v preteklih letih oškodovala ne zgolj varčevalce in hrvaški proračun, temveč tudi samo sebe, ker bi brez sramotne politike glede LB imela manj gospodarske in politične škode, kot bi jo stalo poplačilo hrvaških varčevalcev.
Nič dobrega ne mislimo niti o slovenski odločitvi, da hrvaško opustitev tožb proti LB pogojuje z ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe z EU, »kar je bilo še eno nesramno izsiljevanje Hrvaške«.
»Hrvaška bi se morala sicer držati podpisanega. Če bi primer LB postavili v kontekst lex Perković ali pa že pozabljenih ERC, SOPS, sporazuma Račan-Drnovšek itn., bi opazili zakonitost v neverodostojnem obnašanju, ki presega okvire ene vlade ali ene stranke ter kaže na 'balkanski' ali, kot bi dejal Milanović, bizantinski način delovanja večine hrvaških vlad,« sklene komentator.
Medsebojno obtoževanje o tem, kdo se ne drži dogovorov
»Zdi se, da Balkan ni zapustil Slovenije, ko gre za sprenevedanje,« pa je danes časnik Jutarnji list povzel izjavo neimenovanega sogovornika s hrvaškega zunanjega ministrstva. Ta trdi, da je hrvaška stran slovenske kolege še pred podpisom memoranduma obvestila o določilih hrvaškega zakona o pravdnem postopku.
»Slovenska stran je vedela, ko je podpisovala memorandum, da hrvaški sodnik lahko odloči o mirovanju postopka za leto dni in podaljša še za eno leto, če bo treba, ne more pa odločati o prekinitvi postopka,« povzema sogovornika zagrebški časnik. Dodaja, da so se na Zrinjevcu zelo razburili zaradi obtožb iz Ljubljane, da se ne držijo dogovora.
»Menimo, da se je treba držati pogodb in dogovorov. Sosedje Slovenci se temu vztrajno izogibajo! Potem pa obtožujejo nas, da smo odgovorni, ker postopki na sodiščih potekajo!« so še dejali na sedežu hrvaške diplomacije.
Časnik dodaja, da je hrvaška vlada takoj po Mokricah od odvetnikov Privredne banke Zagreb in Zagrebške banke zahtevala, naj zahtevajo mirovanje postopka, vendar odvetniki LB in NLB tega niso sprejeli, temveč so zahtevali prekinitev. Za mirovanje je potrebno soglasje obeh strani, medtem ko za prekinitev sodnik ni našel enega samega pogoja.
»Če Banka za mednarodne poravnave (Bis) ne želi voditi nasledstvenega spora, Slovenija pa ne želi priznati odločitev hrvaških sodišč, bi lahko bila edina rešitev arbitraža na kakšnem od priznanih mednarodnih sodišč, ki so denimo na Dunaju, Londonu ali Zürichu,« sklene avtor prispevka.
