Obnova Ukrajine bo stala vsaj 379 milijard

Ukrajina bo potrebovala najmanj 379 milijard evrov, da se bo postavila nazaj na noge po ruskem napadu, je v poročilu navedla Svetovna banka. Samo stroški čiščenja ruševin so bili ocenjeni na 350 milijard evrov. V 13 mesecev trajajoči vojni je bilo ubitih najmanj 9655 civilistov, med njimi 465 otrok. Skoraj dva milijona domov je poškodovanih, več kot ena od petih javnih zdravstvenih institucij je poškodovana, 650 reševalnih vozil je uničenih ali izropanih. Slabih 124 milijard evrov in pol bo po izračunih Svetovne banke stala le obnova zgradb in infrastrukture. Širše ekonomske škode, ki jo je povzročilo rušenje ali poškodba zgradb, pri izračunih niso upoštevali.

Stopnja tveganja revščine

Resnično število ukrajinskih žrtev je najverjetneje precej višje od uradnega. Glede na to, da so deli države še vedno pod ruskimi silami, preiskovalci niso mogli prešteti vseh. Število bi bilo še višje, če ne bi bilo močnega odpora Ukrajine, ugotavlja podpredsednica Svetovne banke za Evropo in centralno Azijo Anna Bjerde. Kot je povedala, je največ škode v Donecku, Harkovu, Lugansku in Hersonu, v štirih regijah, za katere Putin trdi, da jih je septembra lani priključil Rusiji. Kot menijo v Svetovni banki, je ruska invazija uničila 15 let ekonomskega napredka v Ukrajini, zmanjšala vrednost ukrajinskega domačega bruto proizvoda in potisnila v revščino 1,7 milijona Ukrajincev.

Stopnja tveganja revščine v Ukrajini je bila leta 2011 25,8-odstotna. Močno se je povečala po priključitvi Krima in začetku vojne v Donbasu. Leta 2015 se je v primerjavi z letom 2014 podvojila na 58,3 odstotka, vrhunec pa dosegla med letoma 2015 in 2016, ko je znašala 58,6 odstotka. Nato je začela upadati. Leta 2019 je bila ocenjena na 37,8 odstotka. Za primerjavo: v Sloveniji je bila stopnja tveganja revščine leta 2019 12-odstotna.