Plutje po svetovnih morjih je v naši domišljiji rajsko doživetje, ki se kaj hitro lahko sprevrže v pravcati pekel. Čez štiri mesece bo minilo stoletje od najbolj odmevne (ne pa tudi največje) ladijske katastrofe vseh časov. Mogočni Titanik in njegov nepričakovani konec ostajata simbol nezadržne vere v svet sodobne tehnologije in znanstvenega napredka, obenem pa svareč opomin, da si človek nikakor ni podredil niti ni obvladal neukrotljive sile narave in neznanega ter nepričakovanega.
V Halifaxu spominska znamenja tragedije
Pred kanadsko atlantsko obalo, mimo katere močan tok še dandanes nosi orjaške ledene gore z Grenlandije proti jugu, se bo prihodnje leto trlo različnih ladij. V mestu Halifax, kjer je večina spominskih znamenj tragedije, najdeni predmeti pa so na ogled v Atlantskem pomorskem muzeju, pričakujejo številne potomce nesrečnih potnikov luksuznega razreda in tistih, ki so se na poti v novo življenje v deželi neomejenih možnosti gnetli v podkrovju. Napovedujejo velik naval turistov in radovednežev, najbogatejši in najdrznejši se bodo s podmornico podali vse do razbitin okoli 4000 metrov pod gladino. Na spominsko slovesnost v valovih Atlantika se bosta aprila iz Londona in New Yorka podali potniški križarki, ki pa sta že obiskali naš Koper.
Ladja preizkušena in trdna
Do poslednje podrobnosti načrtovano zgodovinsko pot bo opravil po starodavnem škotskem gradu poimenovan Balmoral, ki se je med zadnjimi iz niza velikih križark jeseni privezal pod zgodovinskim obzidjem v Kopru. Za 180 milijonov dolarjev so ladjo zgradili leta 1988 v Papenburgu v Nemčiji. Po zgodovini in videzu je bila 220-metrska klasična križarka družbe Fred Olsen Cruise Lines, ki pluje pod bahamsko zastavo, nedvomno med najbolj zanimivimi. Pestro zgodbo je začela pod imenom Odisej v Egejskem morju, kot Norveška krona je zamenjala več lastnikov, leta 2003 so jo posodobili v Singapurju, tri leta pozneje povsem prenovili in podaljšali za trideset metrov v Hamburgu, zadnja tri leta pa križari po svetovnih morjih kot Balmoral. S štirimi dizelskimi turbinami 44.000-tonska ladja doseže 20 vozlov potovalne hitrosti, na desetih krovih pa 700-članska posadka sprejme 1400 potnikov.
Balmoral bo ponovil krstno vožnjo Titanika
Osmega aprila naj bi Balmoral, ki je že večkrat okusil in srečno prestal Pozejdonovo nejevoljo, do minute in milje natančno ponovil krstno vožnjo nesrečnega RMS Titanika in seveda od kraja trčenja nadaljeval pot do cilja, ki ga domnevno nepotopljiva velikanka ni nikoli dosegla. Med glasnimi pozdravi s kopnega in z zasidranih ladij bo izplul iz angleškega Southamptona na prvo tovrstno nostalgično pot, ki bo zaradi izjemnega zanimanja verjetno postala stalna ponudba ladjarjev. Na krovu bo (kot aprila 1912 na Titaniku) 1309 potnikov. Ladjar pa napoveduje še presenečenje: med gosti naj bi namreč bila igralca Kate Winslet in Leonardo DiCaprio, glavni zvezdi Cameronovega filmskega spektakla.
Prvo spominsko luksuzno križarjenje
Enajstega aprila se bo Balmoral ustavil v irskem Cobhu in 14. aprila ob 23.40 prispel do točke, kjer se je zgodilo usodno trčenje z ledeno goro. Tam se bo srečal z Azamaro Journey, ki bo na prizorišče tragedije priplula iz newyorške smeri. Ob 2.20, ko je mogočna ladja izginila v temnih valovih Atlantika, bo na krovu spominska slovesnost. Zatem bosta ladji obiskali Halifax v Novi Škotski, kjer bodo potniki obiskali grobove 121 žrtev tragedije in si po besedah organizatorke Tare Plumley ogledali nekatere od 20 spominskih znamenj. Najbolj bizarna je nekdanja mrtvašnica, ki je zdaj znana restavracija z morskimi specialitetami in kjer menda še tavajo duhovi utopljencev. Balmoral bo nato nadaljeval pot do New Yorka. Petičnim potnikom bodo ob vzdušju, predmetih ter glasbi iz začetka 20. stoletja stregli enake menije in pijače kot na Titaniku. Dvanajstdnevno križarjenje (vrnitev je z letalom v London) je že dve leti razprodano, zanj je bilo treba odšteti med 3350 in 7995 funti (9700 evrov). Na tem križarjenju bo marsikaj povsem identično kot med usodno vožnjo pred stoletjem, a posadka ni vraževerna. Pravi, da je Balmoral preizkušena ladja, ki se znajde tudi med velikimi valovi, takimi, kot so jo leta 2008 in to jesen znova ujeli v Biskajskem zalivu.
Čez leto se bo na prizorišče tragedije odpravilo več drugih ladij, med drugimi tudi plavajoči klubski hotel iz niza Aida in linijska čezoceanka Queen Elizabeth 2.