O izhodu iz EU bodo odločili mali kmetje

Britansko politično prizorišče doživlja vrelišče pred referendumom, na katerem bodo odločali, ali bodo ostali v Evropski uniji ali ne. Premier David Cameron poziva ljudi, naj 23. junija glasujejo za, a se število nasprotnikov vztrajno povečuje.

Med najglasnejšimi je bil nekdanji župan Londona Boris Johnson, ki to vprašanje izkorišča za kovanje nadaljnje politične kariere. Vendar so nesoglasja tudi znotraj Cameronovega kabineta. Tako se je navodilom vlade nedavno uprl minister za kmetijstvo George Eustice in javno spodbudil kmete, naj glasujejo za izstop Velike Britanije iz EU.

To se je zgodilo minulo sredo na vsakoletnem srečanju Sindikata kmetovalcev (NFU). »Kot državi bi nam šlo veliko bolje, če bi prekinili nadvlado Evrope in oblikovali nove, sveže politike, ki bi resnično prispevale k naši agrikulturi,« je dejal.

Notranja trenja

Z nasprotovanjem uradnim vladnim stališčem je neposredno izzval tudi državno sekretarko za okolje, kmetovanje in podeželske zadeve Liz Truss. Ta je v torek, dan pred srečanjem Sindikata kmetovalcev, javno pozvala kmete, naj ostanejo v EU. Morebiten izstop je označila za skok v temo, in to v času, ko je kmetijstvo pred velikimi izzivi.

»Če glasujemo, da ostanemo, lahko delamo znotraj okvirjev reformirane EU, da bi zmanjšali birokracijo in si zagotovili nadaljnje reforme, medtem ko bi sočasno koristili velike prednosti enotnega trga, ki nam daje dostop do 500 milijonov potrošnikov. V času velikega nihanja cen in negotovosti globalnega trga bi bilo slabo, če bi skočili v neznano. Leta zapletov in tveganja med pogajanjem o načinu našega umika bi bila škodljiva distrakcija.«

Za kmete je na kocki v grobem med 2,5 in 3 milijardami funtov na leto (3,2 do 3,8 milijarde evrov) – odvisno od menjalniškega tečaja z evrom – ki jih kmetovalci prejmejo iz Bruslja.

To jim plačajo na podlagi zemlje, ki jo obdelujejo, in naporov, ki jih vlagajo v ohranjanje kakovosti okolja.

Na primer ohranjanja habitatov za divje živali. Kmetje prav tako profitirajo iz trga EU, ki ustvarja več kot polovico vseh britanskih prehranskih in kmetijskih izvozov in preseže 11 milijard funtov (14 milijard evrov) na leto.

Kmetje samoumevni

Kljub zagotovilom ministra Eusticea je še vedno nejasno, ali bi konservativna vlada po morebitnem izstopu iz EU ohranila enake stopnje davkoplačevalskega podpiranja kmetijstva. O tem si noben nasprotnik EU ne upa javno spregovoriti. Tudi Cameron in Trussova ne dajeta obljub, kaj se bo spremenilo na bolje.

Pomemben faktor pri izidu referenduma bodo nedvomno majhni kmetje. Dejstvo je, da sedanje razmere bolj ustrezajo velikim in bogatim kmetom, zato se preostala večina pritožuje, da jih finančna spodbuda EU le redko doseže.

Dodati velja, da so konservativci od nekdaj delovali s podporo kmetovalcev in podeželja. Le redka ruralna okolja zunaj Škotske, Walesa, Severne Irske in jugozahodne Anglije ne volijo konservativcev.

Zdaj pa se je med kmeti pojavil občutek, da so postali samoumevni in da se nihče zares ne bori za njih. Slabo voljo še dodatno spodkopavajo nizke odkupne cene določenih izdelkov, kot so mleko, pšenica in svinjina, v zadnjem letu so padle za tretjino.

Ankete so pokazale, da so kmetje glede tega, ali bi ostali v Evropski uniji, neenotni. Do zdaj so bili temu v glavnem naklonjeni – na lanskem srečanju Sindikata kmetovalcev (NFU) je to podpirala velika večina. Letos pa ankete niso izvedli, ker so se bali, da se je večinsko mnenje spremenilo.