O Hillary Clinton: Bill je imel vsaj karizmo

 »Zmaga ne pripada samo eni osebi, pripada generacijam žensk in moških. Zmaga pripada vsem vam,« je ob zgodovinskem dogodku ganjena naznanila Hillary Clinton, demokratska kandidatka za predsednico ZDA, prva ženska v ameriški zgodovini na tem položaju.

»Za nami je dolga in neverjetna pot. Želim si, da bi bila moja mama tukaj. Da bi videla svojo hčerko, ki je osvojila predsedniško nominacijo demokratske stranke,« je s široko razprtimi rokami kakor v transu povedala Clintonova sredi odra v Brooklynu, ki jo je kot nominiranko nazadnje potrdil tudi zdajšnji predsednik Barack Obama – spomnimo, leta 2008 ji je prav on spodnesel prav to nominacijo in nazadnje postal prvi temnopolti predsednik svetovne velesile. Kakor koli že, zgodovinskega dosežka nekdanji prvi dami, senatorki in zunanji ministrici ZDA ne more odvzeti nihče, ne glede na to, kako se bo volilna vojna razpletala naprej. Njen neposredni dozdajšnji tekmec Bernie Sanders sicer še ni vrgel puške v koruzo, čeprav so možnosti, da bi se rezultat spremenil, tako rekoč nične, Hillary pa se mu je zahvalila za pošteno bitko in se mu poklonila kot senatorju ter politiku, ki že vrsto let predano služi ameriškemu narodu.

Nič kaj prijazna ni bila seveda do svojega mnogo hujšega tekmeca, s katerim si bo v laseh do konca leta: Donalda Trumpa je označila za nesposobnega za predsedniški položaj, in ne gre dvomiti, da ji bo republikanski tajkun ob prvi priložnosti vrnil. Morda že v prihodnjih dneh, ko naj bi razkril afero družine Clinton in njihovo nezakonito bogatenje na račun države, sicer pa si je nov škandal nakopal tudi sam, ko je zapel ob sodnika Gonzala Curiela, ki je seveda mehiškega rodu in ki obravnava domnevne prevare in zavajanje na Trumpovi univerzi: nepremičninski tajkun je tako brez dlake na jeziku sodniku zabrusil, češ da želi obračunati z njim samo zaradi načrtovanega zidu med ZDA in Mehiko.

Prav zidovi pa so tisti, ki lahko Ameriko pokopljejo, opozarja Clintonova, ki bo v nadaljevanju kampanje nedvomno poudarjala potrebo po enakosti in enakopravnosti ter odprtosti ZDA do vseh – zidove je treba podirati, ne pa postavljati novih, vseskozi opozarja, toda njen politični program je po mnenju mnogih bolj ali manj prazen, brez prave vsebine. Kakor je bil program njenega moža, toda Bill Clinton jo je vselej lahko odnesel vsaj s karizmo, ki pa je Hillary pač nima, opozarjajo kritiki, ki naznanjajo najbolj umazano in najdražjo predsedniško bitko doslej, ta naj bi namreč obe strani stala skupno dve milijardi dolarjev.

Toda tako Clintonova kakor Trump bosta le stežka zbrala potrebno podporo, ocenjujejo poznavalci: kdor je navijal za Sandersa, ki da je edini ponudil oprijemljiv socialni in gospodarski načrt, svojega glasu ne bo namenil Clintonovi, ki da je zagledana predvsem v svojo osebno ambicijo, v republikanskem taboru pa so prav tako neodločni, ali bi tajkunu, ki je že pošteno načel ugled ZDA in bi lahko povzročil celo nepopravljivo škodo, izkazali zaupanje ali ne. Šov se bo vsekakor nadaljeval, a ne glede na zmagovalca tekme bo Amerika v vsakem primeru poražena, velja splošno mnenje.