Pred tremi leti smo imeli srečo, da smo novo leto na Šrilanki praznovali na petek, 13. aprila. Ta dan oznanja tudi konec žetve in ga kot zahvalni dan praznujejo predvsem na vaseh. Šrilančani z družinami in prijatelji praznujejo vstop v novo leto, tako da večina dosledno upošteva tradicijo. Že dan prej počistijo domove, delovne prostore, šole, templje in okolico. Prižgejo oljenke, glinene svečke, v katerih je kokosovo olje, ki lepo gori. Na novega leta dan se vsi oblečejo v nove obleke in mize bogato obložijo s tradicionalnimi jedmi, med katerimi izstopajo sladice.
Mleko mora prekipeti
Mi smo pred tremi leti postavili mizo pod velik mango na dvorišče družine Shelija De Silve, naših prijateljev, ki živijo med velikim nasadom cimeta in številnih tropskih dreves, banan, poprovcev, nedaleč od nasada ananasa. Zbrani okoli z dobrotami obložene mize smo pričakali uro, ko je bil izračunan vstop v novo leto. To je zanimiv trenutek, ki ga največkrat oznanjajo močno pokanje petard in ognjemeti, čeprav je še svetlo. Ob voščilu in objemih družine ter prijateljev si vsi izmenjajo darila, ki jih zavijejo v betelove liste. Običajno so le majhne pozornosti ali nekaj stotakov rupij, ki si jih izmenjaš z naključnim prijateljem ali članom družine. Tradicionalno se ob vstopu v novo leto prižge ognjišče in se pripravi kiribath, mlečni riž iz rdečega riža, ki mu poleg mleka dodajo sladkorni trs ter kokosov sladkor (jaggery). Vse skupaj prevrejo v glinasti posodi. Običaj veleva, da mora mleko prekipeti, kar prinaša srečo. Astrologi tudi izračunajo, kdaj je najboljši trenutek za prvo poslovno potezo v novem letu. Letos je bilo to le slabo uro po vstopu, natančno ob 14.42. Nato se začnejo obiski pri prijateljih, in ker je to družinski praznik, se družine družijo, hiše na stežaj odprejo vrata, otroci se igrajo na vasi, na ulicah. V nekaterih vaseh je še danes običaj, da ženske, oblečene v novoletna oblačila, igrajo na tradicionalne bobne raban padha in s posebnimi udarci z dlanmi izzovejo pozitivno energijo. Za en teden šole zaprejo vrata, a kljub temu za otroke pripravijo številna športna srečanja, kot so tek, kolesarjenje, pohodništvo. Tudi drugače v dneh okoli novega leta v okolici šol in v središčih mest kot tudi na plažah organizirajo tradicionalne igre, kot so plezanje po naoljenem drogu, bojevanje z blazinami z lovljenjem ravnotežja, vlečenje vrvi ali ciljanje glinenega lonca z zavezanimi očmi. Po ulicah in cestah Šrilanke je v tistih dneh opaziti številne tekače in kolesarje, ki kar ob rednem prometu tekmujejo na maratonih in cestnih tekih. Aluth aurudu je pomemben državni praznik obeh kultur Singalcev in Tamilcev na Šrilanki in seveda v prijetno počutje tistih, ki smo z njimi.
O Tatjani in Mitju Mitja, Tatjana in Črt Butul živijo na Manžanu, v vasici nad Koprom, le pet kilometrov od središča. Domačija Butul je turistična kmetija, znana po sredozemskem zeliščnem vrtu, kjer se na natančno 100 metrih nadmorske višine pomešata sredozemski in celinski zrak. Ob vonju morskih širjav in čarih sredozemskih zelišč se srečamo z oljko in oljčnim oljem, malvazijo in refoškom, lokalno hrano in čudovito naravo na koprskem podeželju. Obiskali so jih ljudje iz kar 67 držav. Tatjana in Mitja v zimskih mesecih 26-letnemu sinu Črtu že nekaj let v celoti prepuščata kmetijo in kuhinjo, saj se odpravita v svoj drugi dom, na Šrilanko, kjer snujeta in povezujeta podobne zgodbe, a v drugem okolju s tamkajšnjimi prijatelji. |
Ob polni luni zaprto
Življenje etično in versko raznolikega prebivalstva na Šrilanki bogatijo številni državni in verski prazniki. Državni in dela prosti dnevi so tudi ob vseh pomembnejših verskih praznovanjih vseh štirih religij na otoku. Največ je Singalcev, približno 75 odstotkov, od katerih je večina budistov, Tamilov, ki so večinoma hindujci, je nekaj več kot 10 odstotkov, Mavri in Malijci so muslimani in jih je nekaj več kot sedem odstotkov, toliko je tudi kristjanov.
Budisti praznujejo ob vsaki polni luni. Tako so enkrat na mesec, ob polni luni, zaprte vse šole in javne ustanove. Dan je namenjen obiskom sorodnikov, prijateljev, ob večernih urah obiskujejo budistične templje, kjer meditirajo. Na ta dan ne točijo alkoholnih pijač. Tudi v hotelih in na plažah je to prepovedano, saj se lahko zgodi, da jih zalotijo kontrolorji in jih kaznujejo ter jim odvzamejo licenco za prodajo alkoholnih pijač.
Festival Thai pongal je 14. januarja, ko šrilanški hindujci tla svojih hiš okrasijo z barvitimi slikarijami iz moke, imenovanimi kolam. S posebnimi molitvenimi ceremonijami slavijo boga sonca, skuhajo poseben obrok, ki ga delijo s sosedi, predvsem nehindujci. Državni praznik dan neodvisnosti slavijo 4. februarja, ko so se leta 1948 odrekli britanskim kolonialistom in se osamosvojili. Pripravijo parado vojaških in policijskih enot, ki se je udeležijo politiki, diplomati ter drugi veljaki. Minula leta je zanjo poskrbel bivši predsednik Mahinda Rajapaksa, ki je Šrilanki predsedoval od leta 2005 in do letos, ko ga je na volitvah januarja premagal njegov bivši tesni sodelavec in sekretar stranke Maithripala Sirisena, in so jih organizirali na različnih krajih. Poleg Colomba in zahodnih predelov otoka so po zmagi nad Tamilskimi tirgri leta 2009 potekale tudi na vzhodu, severu in jugu. Letos je bila slovesnost tudi zaradi varčevalnega programa novega predsednika v bližini predsedniške palače v Colombu.
Maja, na dan polne lune, praznujejo vesak. To je najsvetlejši budistični praznik, ki zaznamuje rojstvo Bude, njegovo razsvetljenje in smrt. Slovesnosti se začnejo že ob zori, ko se v belo oblečeni verniki odpravijo v templje, kjer ves dan meditirajo, berejo verska besedila in poslušajo budistične menihe. Templji so polni tudi ponoči, ko jih obiskujejo verniki in prinašajo darove in cvetje. Med številnimi okraski so tudi lampijončki ter oljne lučke iz gline in kokosovih orehov, ki brlijo po vsem otoku.
Hindujci praznujejo deepavali ali praznik luči, muslimani na koncu postnega meseca ramadana eid ul fitr, kristjani praznujejo veliko noč in božič.
Parada sto slonov
Avgusta je na vrsti slovita procesija esala perahera v Kandyu, slovesnost z mnogo plesalci, glasbeniki ter sprevodom slonov, ki traja kar 10 zaporednih noči. Zaključno noč, ki bo letos na 30. avgust, okrona parada več kot sto slonov, okrašenih z dragimi in razkošnimi pregrinjali, ki jih spremljalo v narodne noše oblečeni plesalci in plesalke najboljših plesnih šol s Šrilanke, bobnarji, spretneži na hoduljah in akrobati, tudi izurjeni plesalci, ki plešejo z ognjenimi pripomočki. Biti na otoku in ne obiskati perahere je kot biti v Braziliji v času karnevala v Riu in ga ne obiskati. V Kandyu tradicionalno praznujejo perahero že od 3. stoletja, kot spoštovanje relikvije Svetega zoba, ki so ga izbrali kot skrbnika Templja Budovega zoba v Kandyu. V zadnjih desetletjih, na dan polne lune decembra, januarja in februarja, prirejajo perahere tudi v drugih krajih po Šrilanki.
