Petra na jugu Jordanije je svetovno znana po arhitekturnih objektih, izklesanih v skalo, in kot eno od novih sedmerih čudes sveta. Zdaj so arheologi v kraju, uvrščenem na seznam Unescove kulturne dediščine, odkrili nov monument, zakopan pod tonami peska. Našli so ga s pomočjo satelitskih posnetkov, fotografij, ki so jih posneli z brezpilotnimi letali, in analiz, opravljenih na tleh.
Velikanska ploščad je dolga kot olimpijski bazen in dvakrat toliko široka. Raziskovalci so navdušeni, pravijo, da odkritje ni podobno nobeni zgradbi na tem starodavnem kraju. Lončenina s površja kaže, da je bila ploščad zgrajena pred okoli 2150 leti, ko je bil slavni kraj, ki so ga v četrtem stoletju pred našim štetjem ustanovili Nabatejci, na vrhuncu. Pregled območja je znotraj velike ploščadi razkril še eno manjšo: ta je bila tlakovana, na vzhodni strani obdana s stebri in veličastnim stopniščem, ki se je spuščalo proti vzhodu. Vrh manjše ploščadi je stala manjša zgradba, velika 8,5 krat 8,5 metra, obrnjena proti stopnišču. »Petra je eden najbolj znanih in tudi dobro preiskanih arheoloških parkov na svetu, pa vendar so v mestu zgradbe, ki jih še moramo odkriti,« sta zapisala raziskovalca Sarah Parcak in Christopher Tuttle. »V Petri ni nič podobnega tej ploščadi. Veliko truda je bilo potrebnega za gradnjo, glavna zgradba pa je dokaj majhna,« še pravita. V vseh teh letih izkopavanj je nekdo preprosto moral vedeti za ploščad, a je nihče ni sistematično proučil in popisal, meni Tuttle: »Dvajset let sem delal v Petri, vedel sem, da je nekaj tam, povsem pravilno je to imenovati odkritje.« Ploščad in zgradbe so bile najverjetneje zgrajene za obredne namene.
Arheološki park Petra se razteza na 264 kvadratnih kilometrih, mestni center meri le šest kvadratnih kilometrov. Vsako leto Petro, ki velja za zaščitni znak Jordanije, obišče več sto tisoč turistov, to številko je v zadnjem času zdesetkal konflikt proti tako imenovani Islamski državi. Petra je še najbolj znana po Zakladnici, ki so jo Nabatejci izklesali v živo skalo, da bi pri obiskovalcih vzbudila občudovanje in navdušenje. Zakladnico naj bi dal postaviti nabatejski kralj Aretas III., velik ljubitelj grške umetnosti, ki naj bi za ta namen v Petro pripeljal celo arhitekte iz centrov helenistične kulture v Sredozemlju.
