STOCKHOLM – Nobelovo nagrado za kemijo bodo letos prejeli Eric Betzig, Stefan W. Hell in William E. Moerner za razvoj na področju fluorescenčne mikroskopije, je sporočil Karolinska Institut. Včeraj so sporočili, da bodo letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko prejeli Japonca Isamu Akaši, Hiroši Amano in Američan japonskega rodu Šuji Nakamura za izum LED-diod.
Presegli omejitev
Kot pojasnjujejo, je bilo v preteklosti vse prej kot očitno, da bodo znanstveniki kadar koli lahko preučevali žive celice v najmanjših molekularnih detajlih. Leta 1873 je mikroskopist Ernst Abbe predpostavil fizično omejitev za največjo mogočo ločljivost tradicionalne optične mikroskopije – nikoli naj ne bi mogla biti večja od 0,2 mikrometra. A Betzig, Hell in Moerner so prislužili Nobelovo nagrado za kemijo prav zato, ker jim je uspelo preseči to dozdevno omejitev. Zahvaljujoč njihovim dosežkom na tem področju, je optična mikroskopija vstopila v »nanosvet«, so zapisali v sporočilu za javnost.
Nagrada je namenjena dvema ločenima dosežkoma na tem področju. Za prvega je zaslužen Hell, ki je leta 2000 razvil t. i. STED-metodo mikroskopije. Pri njej sta uporabljena dva laserska žarka – eden spodbudi fluorescenčne molekule k žarenju, drugi pa izloči vso fluorescenčnost razen tiste v nanometrskem volumnu. Preučevanje vzorca, nanometer za nanometrom, priskrbi podobo z večjo ločljivostjo, kot jo je predvidel Abbe.
Vklop in izklop molekul
Betzig in Moerner sta medtem ločeno položila temelje za drugo metodo – t. i. mikroskopijo za posamezno molekulo. Metoda temelji na možnosti vklopa in izklopa fluorescenčnosti posameznih molekul. Znanstveniki si tako lahko isto območje ogledajo večkrat, pri čemer lahko vsakič zažari le nekaj molekul. Betzig je to metodo prvič uporabil leta 2006. Danes se nanoskopija uporablja po vsem svetu in vsak dan se pridobiva novo znanje, ki prinaša izjemno dobrobit celotnemu človeštvu, poudarjajo v Stockholmu.
Znanstveniki z nanoskopijo preučujejo poti posameznih molekul znotraj živih celic. Vidijo lahko, kako molekule ustvarjajo sinapse med živčnimi celicami v možganih, sledijo lahko proteinom, ki so povezani s parkinsonovo, alzheimerjevo in huntingtonovo boleznijo. Sledijo lahko tudi posameznim proteinom v oplojenih jajčecih.
Omogočeno napovedovanje
Nagrajenci si bodo razdelili 870.000 evrov vredno nagrado. Podelitve prestižnega odličja bo 10. decembra v Stockholmu.
Lani je šla Nobelova nagrada za kemijo v roke treh ameriških raziskovalcev Martina Karplusa, Michaela Levitta in Arieha Warshela. Nagrado so dobili za pionirsko delo pri razvoju računalniških programov, ki omogočajo razumevanje in napovedovanje kompleksnih kemičnih procesov.
