STOCKHOLM – Nobelova nagrada za medicino gre letos v roke Japoncu Yoshinoriju Ohsumi za »odkritja mehanizma avtofagije, temeljnega procesa za razgradnjo in recikliranje delov celice«, je danes v Stockholmu sporočil švedski Institut Karolinska.
»Jesti samega sebe«
Beseda »avtofagija« izvira iz grških besed »avto«, kar pomeni »sam oziroma sebe« in »fagein«, kar pomeni »jesti«. Tako avtofagija pomeni »jesti samega sebe«. Koncept avtofagije se je pojavil v 60. letih prejšnjega stoletja, ko so znanstveniki prvič opazovali, kako lahko celica uniči svoje lastne dele, ko jih obda z membrano in na ta način oblikuje nekakšen mešiček, ki ga potem pošlje v »reciklažo« v lizosom, kjer se razgradi.
Ta pojav je bilo zelo težko opazovati in preučevati, zato je bilo dotlej tudi zelo malo znanega o tem. Vse do odličnih eksperimentov Yoshinorija Ohsumija, ki je uporabil navaden pekovski kvas – poln kvasovk – za identifikacijo genov, ki so potrebni za avtofagijo. Nato je na tem primeru razjasnil mehanizem avtofagije v kvasovkah in pokazal, da podobni mehanizmi potekajo tudi v človeških celicah. To je bilo veliko odkritje, ki ga je Ohsumi kot prvi objavil leta 1992.
Novo razumevanje mehanizmov
Z nadaljnjimi raziskavami je odkril gene, ki so potrebni za avtofagijo, in tudi posamezne beljakovine v njih. Ugotovil je, da avtofagijo usmerja niz proteinov in proteinskih kompleksov.
Ohsumijeva odkritja so vodila v nova razumevanja mehanizmov, kako celica reciklira svojo lastno vsebino. Odprle so se poti do razumevanja pomena avtofagije za številne fiziološke procese, na primer prilagoditev celice na pomanjkanje hrane, saj lahko avtofagija zagotovi hitro gorivo za energijo oziroma gradnike za obnovo celičnih delov.
Tako je avtofagija nujna za celično odzivanje na zunanje strese. Tudi kot odziv na infekcijo. Na ta način namreč lahko celica odstrani znotrajcelične bakterije ali viruse. Odstrani tudi poškodovane proteine ali celične organele, kar je neke vrste nadzorni mehanizem kakovosti, ki je nujen za odpravljanje negativnih posledic staranja. Motnje v funkciji avtofagije so že povezali s parkinsonovo boleznijo, z diabetesom tipa 2 in drugimi boleznimi, ki se pojavljajo s starostjo.
Pomembno pri vrsti bolezenskih znakov
Mutacije v genih za avtofagijo lahko povzročijo bolezni, procesi avtofagije pa so pomembni tudi v številnih bolezenskih stanjih, npr. pri raku ali nevroloških boleznih. Intenzivne raziskave zdaj iščejo zdravila, ki bi vplivala na avtofagijo pri številnih boleznih.
»Avtofagija je znana že več kot 50 let, vendar pa je bil njen temeljni pomen v fiziologiji in medicini prepoznan šele po prelomnih raziskavah Yoshinorija Ohsumija v 90. letih. Za njegova odkritja je nagrajen z letošnjo Nobelovo nagrado v fiziologiji oziroma medicini,« so utemeljili na institutu ob današnji objavi letošnjega Nobelovega nagrajenca za medicino.
Ohsumi se je rodil leta 1945 v Fukuoki na Japonskem. Leta 1974 je doktoriral na univerzi v Tokiu, nato tri leta deloval na Rockefellerjevi univerzi v New Yorku, potem pa leta 1988 v Tokiu ustanovil lastno raziskovalno skupino. Od leta 2009 je tudi profesor na tokijskem inštitutu za tehnologijo.
Sekretar presenečen
Kot je povedal generalni sekretar Instituta Karolinska, Thomas Perlman, je bil Ohsumi, ko so mu povedali, da bo nagrajenec, zelo presenečen. Nagrade ni pričakoval in je bil zelo zelo vesel, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa povedal Perlman.
Z objavo nagrade za medicino so se začele letošnje objave Nobelovih nagrajencev. V torek bo sledila objava nagrajencev za fiziko, v sredo pa za kemijo. V petek bodo tradicionalno objavili nagrajenca za mir, v ponedeljek bo na vrsti nagrada za ekonomijo, naslednji četrtek pa še za književnost.
Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Dobitniki bodo nagrade, vredne po osem milijonov švedskih kron oziroma 831.000 evrov, prejeli na slovesnosti 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti.
