STOCKHOLM – Nobelovo nagrado za fiziko letos prejmeta Japonec Takaaki Kadžita in Kanadčan Arthur B. McDonald za delo na področju raziskovanja nevtrinov, s katerim sta dokazala, da imajo nevtrini maso, so sporočili v Stockholmu. Kot so dodali, gre za zgodovinsko odkritje. Švedska kraljeva akademija znanosti se je odločila nagrado podeliti japonskemu in kanadskemu fiziku, ker da sta ključno prispevala k poskusom, ki so dokazali, da se nevtrini spreminjajo, kar pomeni, da imajo maso. »Odkritje je spremenilo naše razumevanje najbolj skritega delovanja snovi in se lahko izkaže za ključno za naš pogled na vesolje,« so zapisali.
Nevtrini spremenili obliko
Približno na prelomu tisočletja je Kadžita predstavil svoje odkritje, da so nevtrini iz ozračja na poti v observatorij Super Kamiokande na Japonskem spremenili obliko. Medtem je raziskovalna ekipa v Kanadi, ki jo je vodil McDonald, dokazala, da nevtrini s Sonca na poti proti Zemlji ne izginjajo. Prav tako spremenjene so jih zaznali, ko so prispeli v observatorij v kanadskem Sudburyju. Velika uganka, povezana z nevtrini, s katero so se več desetletji ubadali fiziki, je bila tako razrešena. Glede na teoretične izračune števila nevtrinov jih je v meritvah, opravljenih na Zemlji, manjkalo do dve tretjini. Kot sta odkrila poskusa japonskega in kanadskega znanstvenika, so nevtrini dejansko spremenili obliko.
Prehajajo skozi naša telesa
Odkritje je vodilo v sklep, da morajo imeti nevtrini, ki so dolgo veljali za brezmasne, nekaj mase, čeprav je lahko ta zelo majhna. Za fiziko osnovnih delcev je bilo to zgodovinsko odkritje, ki je ponudilo pomemben vpogled v skorajda skriti svet nevtrinov. Za fotoni, delci svetlobe, so nevtrini najštevilnejši v celotnem vesolju in nenehno »bombardirajo« Zemljo. Številni nastanejo v reakcijah med vesoljskim sevanjem in Zemljino atmosfero. Spet drugi nastanejo v jedrskih reakcijah znotraj Sonca. Tisoči milijard nevtrinov vsako sekundo prehajajo skozi naša telesa. Komajda kaj jih lahko ustavi. Nevtrini so najizmuzljivejši osnovni delci, so dejali v Stockholmu.
Lani so si nagrado za fiziko razdelili Japonca Isamu Akasaki in Hiroši Amano ter Američan japonskega rodu Shuji Nakamura za izum modrih LED-diod.
Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Dobitniki bodo nagrade, vredne po osem milijonov švedskih kron oz. 855.000 evrov, prejeli na slovesnosti 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti.
