Svoje zadnje besede je Kelly Gissendaner namenila otrokom. Zanjo se je v pismih zavzel sam papež Frančišek med nedavnim obiskom ZDA, a je bila po več kot 70 letih prva zapornica v ameriški zvezni državi Georgia, ki so jo usmrtili.
Vrhovno sodišče je zavrnilo več pritožb in Gissendanerjeva je morala, ker je leta 1997 organizirala umor moža, na oni svet. Roka pravice ji ni pustila živeti niti dan več, da bi obsojenko lahko še zadnjič obiskali otroci, je ogorčena odvetnica Susan Casey, medtem ko so tožilstvo in nekateri sorodniki umorjenega Douglasa Gissendanerja zadovoljni. »Doug ni imel toliko priložnosti kakor ona v zadnjih osemnajstih letih. Ona mu ni izkazala milosti niti dala nobene možnosti izbire, pravice do življenja, zato ta pravica ne pripada niti njej,« so pozneje komentirali usmrtitev.
Ena od hčera zakoncev, Kayla, pa je skrušena izjavila: »Moj oče si ne bi želel, da bi jo usmrtili. Ne bi si želel, da ostanemo še brez mame. Mama se je v zadnjih letih spremenila, sprejela je odgovornost za svoje dejanje in to obžaluje. Tudi mi smo ji oprostili, čeprav je bilo zelo težko.«
Podporo Gissendanerjevi je v peticiji podpisalo več kot 90.000 ljudi, ki so guvernerja Georgie Nathana Deala prosili milosti. Obsojenka je v zadnjih letih postala duhovna vodja številnim jetnicam in mnoge spodbudila, da so obrnili nov list v življenju. »Kelly dokazuje, da se lahko ljudje v takšnih ustanovah spremenijo na bolje, da lahko naš pravosodni sistem uspešno deluje tudi brez usmrtitev,« je med drugim pisalo v dokumentu, ki pa ga je zvezna država nazadnje zavrnila. Opozorili so še, da je njena kazen mnogo prestroga v primerjavi z dosmrtnim zaporom, ki je doletel Grega Owena, njenega nekdanjega ljubimca, ki je Douga usodno zabodel v vrat in hrbet, a je v zameno za milejšo kazen pričal proti Gissendanerjevi.
Pred smrtjo je zapela še Amazing Grace (O, milost, glej), so pozneje poročale priče njenih zadnjih trenutkov, tik pred slovesom pa je otrokom, ki so takrat še mrzlično poskušali pregovoriti komisijo, da bi njihovi materi dali še vsaj en dan življenja, sporočila: »Rada vas imam, rada vas imam, rada vas imam. Neznansko ponosna sem na vas.«