Za več kot 40.000 ton odpadkov na dan, 7000 uslužbencev in več kot 2500 smetarskih tovornjakov: to je suha, a strašljiva statistika newyorške smetarske službe. Za primerjavo: na ljubljanski deponiji Barje so lani odložili za 75.000 ton odpadkov.
New York med vsemi ameriškimi velemesti ustvari največ smeti: kar poltretji kilogram na prebivalca na dan, priznavajo v uradu župana Billa de Blasia. »Smetarska služba je najpomembnejša uniformirana služba na mestnih ulicah,« v knjigi Picking Up (Pobiranje) pravi Robin Nagle, antropologinja z Univerze New York. »Če ne bi bilo smetarjev, se v mestu kaj kmalu ne bi moglo več živeti.«
Nadoknaditi zaostanek
Toda New York, ki v marsikaterem pogledu velja za usmerjevalca mestne politike v ZDA, na področju recikliranja odpadkov krepko zaostaja za velemesti na zahodni ameriški obali in v Evropi. Ron Gonen, newyorški car recikliranja, kakor v lokalnih medijih pravijo šefu oddelka za mestno komunalo, opozarja, da se količina odpadkov povečuje vsako leto, pri čemer mesto za njihov odvoz na deponije v Ohiu in Severni Karolini vsako leto porabi vrtoglavih 330 milijonov dolarjev (241 milijonov evrov).
V zadnjih dveh letih so v največjem ameriškem mestu z 8,4 milijona prebivalci (z mestno okolico jih šteje okoli 20 milijonov) naredili velike, čeprav zapoznele korake k učinkovitejšemu recikliranju odpadkov. Do 2017. naj bi podvojili delež predelanih smeti s 15 odstotkov na 30; v ta namen so v četrti Brooklyn decembra lani po desetih letih priprav in del končno odprli najsodobnejši center za predelavo odpadkov, menda največjega v celotnih ZDA. Mestna oblast je krepko razširila tudi program zbiranja organskih odpadkov po šolah, nove predpise o ločevanju smeti pa bodo morali od poletja 2015 spoštovati tudi newyorški bari, gostilne, delikatese in supermarketi. »Začeli smo počasi, saj zaostajamo za vodilnimi mesti na tem področju, kot sta Seattle ali San Francisco, a ju hitro dohitevamo,« je prepričan Eric Goldstein, strokovnjak iz newyorške organizacije Svet za zaščito naravnih virov.
