GORAŽDE – Ob obletnici grozljivega pokola v Srebrenici še vedno prihajajo na dan pretresljive zgodbe tistega obdobja. Ena od njih je zgodba Alena Muhića, ki se je rodil leta 1993 v vojaški bolnišnici v Goraždu. Njegovo mamo so posilili, po porodu pa je sina zavrgla. Ni ga ne vzela v naročje in ne podojila, zanjo je bil le plod groze, ki jo je morala preživeti. Njemu podobnih otrok je na tisoče, pravijo jim nevidni otroci vojne.
Sedem mesecev je zanj skrbelo medicinsko osebje bolnišnice, še posebno se je dojenček prikupil hišniku Muharemu Muhiću, ki ga je občasno jemal k sebi domov. Sčasoma so postali družina in Muharem in njegova žena sta ga posvojila. Šele pri desetih letih je Alen izvedel za resnico o svojem izvoru, med prepirom z otroki na dvorišču je izvedel, da je bil posvojen.
Med odraščanjem si je vedno bolj želel, da bi spoznal svoje biološke starše, vendar mu je to le delno uspelo. Izvedel je, da njegova biološka mama živi v ZDA in ima novo družino, njegov biološki oče pa je Radmilo Vuković, ki je bil kot pripadnik vojske Republike srbske obtožen za vojne zločine na pet let zapora, pozneje so ga oprostili. Očetovstvo je bilo dokazano z DNK-analizo. Ne oče ne mama se nista želela srečati z njim, o svojem iskanju pa je Alen posnel dva dokumentarna filma.
Danes živi v Goraždu, je poročen in dela kot medicinski tehnik v isti bolnišnici, kjer se je rodil. Pred kratkim se jima je rodil sin in Alen pravi, da bo naredil vse, da bi imel veliko lepše otroštvo od njegovega.
