ATENE – Delni odpis grškega dolga od zasebnih upnikov je očitno uspel. Neimenovani uradnik grškega finančnega ministrstva je po poročanju tujih tiskovnih agencij zatrdil, da so se na ponudbo grških oblasti že odzvali upniki, ki imajo v lasti več kot 75 odstotkov skupne nominalne vrednosti vključenih obveznic, kar je spodnji prag za izvedbo operacije.
Uradna odločitev znana jutri zjutraj
Upniki imajo danes do 21. ure čas, da grškim oblastem sporočijo, ali so pripravljeni pristati na ponujeno daljšo ročnost in nižje obrestne mere za nove obveznice, ki jih bodo dobili v zameno za obstoječe. Grško finančno ministrstvo naj bi rezultate uradno objavilo zgodaj v petek zjutraj. Predvidoma bo to ob 7. uri.
Grčija je v vabilu zasebnim upnikom zapisala, da bo operacijo izvedla le, če ji bo uspelo zamenjati vsaj 75 odstotkov skupne nominalne vrednosti obveznic, ki znaša okoli 206 milijard evrov.
O uspešni operaciji, s katero naj bi upniki v najboljšem primeru Grčiji odpisali 107 milijard evrov ali 53,5 odstotka nominalne vrednosti dolga, pa bi v Atenah govorili, če bi na ponujene pogoje pristali upniki, ki imajo v lasti vsaj 90 odstotkov skupne nominalne vrednosti obveznic.
Države območja evra in Mednarodni denarni sklad si medtem želijo vsaj 95-odstotni odziv, saj bi le tako grško dolžniško breme do leta 2020 lahko upadlo na vzdržno raven 120 odstotkov bruto domačega proizvoda.
Odpis je pogoj za odobritev drugega programa pomoči
75-odstotni prag je pomemben tudi iz drugega razloga. V skladu z zakonodajo, ki jo je grški parlament sprejel nedavno in pomeni podlago za izvedbo odpisa dolga, bodo pogoji odplačila novih grških obveznic v primeru izvedbe operacije postali obvezujoči za lastnike obstoječih grških državnih obveznic, ki jih ureja grško pravo in jih je država izdala pred 31. decembrom 2011, če bosta nanje pristali vsaj dve tretjini upnikov, ki imajo v lasti vsaj 50 odstotkov nominalne vrednosti teh obveznic. Ta znaša okoli 177 milijard evrov.
Uspeh operacije je pogoj za odobritev drugega programa javne pomoči Grčiji v višini 130 milijard evrov. Če novo reševanje Grčije ne bi uspelo, bi to po nekaterih opozorilih območje evra lahko stalo več kot 1000 milijard evrov, resne posledice pa bi tak neuspeh imel tudi za globalno gospodarstvo.
