Nemški supervulkan grozi tudi Sloveniji

BONN, LJUBLJANA – Človeštvo je v svoji zgodovini na svojem zelenem planetu sredi vesolja doseglo marsikaj, a narave ne more obvladati – to nam ta vsakič znova pokaže, ko nas ošvrkne bič ekoloških katastrof, cunamijev ali suš, potresov in poplav. Toda naštete tegobe so zanemarljive v primerjavi s sumi znanstvenikov o nevarni skrivnosti narave, ki se skriva pod jezerom Laacher See v bližini nekdanje zahodnonemške prestolnice Bonn. V letu, ki je pravkar minilo, naj bi se pojavili znaki, da se bo morda zbudil vulkan pod jezerom, ki je spal nepredstavljivo dolgih 12.900 let. Vulkanologi so to spoznali zato, ker se na jezerski površini v mehurčkih pojavlja ogljikov dioksid; to naj bi nakazovalo, da se plin sprošča iz magme oziroma žari pod zemeljskim površjem. V raziskavi, ki je bila narejena leta 1995, so ugotovili, da vulkan pod jezerom Laacher izbruhne na vsakih 10.000 do 12.000 let. Se torej bliža konec spanca, ki bo Evropejcem bivanje spremenil v nočno moro?

Pepel čez sonce

Če bo dejansko izbruhnil v okvirih izračunov, bomo opleli. Ne zgolj Nemci, ki bi jo odnesli najslabše: tam je med zadnjim izbruhom ta vulkan s kamenjem in pepelom prekril površino, veliko okoli 1000 kvadratnih kilometrov. V pošastnih izračunih napovedujejo, da bi lahko izbruhal milijarde ton lave. Predvidevanja strokovnjakov o posledicah izbruha so črnoglede; zajemajo uničenje širokih razmer, masovnih evakuacij in celo kratkotrajno globalno ohladitev, ker bi pepel zakril sonce. Posledice bodo v tem primeru čutili od polovice Velike Britanije pa do pol Hrvaške ter od severa Danske do sredine Apeninskega polotoka. Vmes so celotna Francija, Švica, Nizozemska in poleg drugih državah tudi naša.

Dognanja o nemški nevarnosti v svojih najmračnejših projekcijah prihodnosti vzbujajo srh; sprva bi bili najbližji Nemci morebiti soočeni z vrelimi rekami magme, ki bi se na površini spremenila v vulkansko lavo ter spremljevalni kamniti dež; lahko bi se pojavili smrtonosni plini, ki bi pomorili živelj. Kot da to ne bi bilo dovolj, bi ozračje in zemljo prekril pepel ter za leta vnaprej zadušil prst in rast zelenja – tako na Otoku kot tudi pri nas in na polovici Hrvaške. Pozabimo na fotosintezo, pozabimo na kisik.

Znanstveniki so povedali še, da je nemški vulkan po velikosti in moči podoben Pinatubu na filipinskem otoku Luzon, ki je imel največji izbruh minulega stoletja na našem planetu. Junija leta 1991 je izbruhal 10 milijard ton magme, 20 milijonov ton žveplovega dioksida in velikanske količine prahu. Žveplov dioksid se je z zračno vlago vezal v drobne kapljice žveplene kisline, zaradi lege vulkana blizu ekvatorja in smeri izbruha pa se je veliko tega materiala dlje časa zadrževalo v višjih plasteh ozračja in opazno zastrlo dotok sončne svetlobe. Sočasno je žveplov dioksid v povezavi s tokom kozmičnih delcev še dodatno prispeval k oblikovanju oblakov, ki dobro odbijajo sončno sevanje. Izbruh je povzročil merljivo znižanje globalnih temperatur za 0,5 stopinje Celzija. Resda je bilo smrtnih žrtev precej malo; a osrednja Evropa ponekod spada med najbolj poseljena območja na svetu in zaradi posledic bi trpelo najmanj nekaj sto milijonov Evropejcev, pa tudi drugih ljudi in živih bitij na planetu.

Slovenska modrost

Po objavi informacij so se odzvali številni, ki menijo, da so projekcije preveč črnoglede in da ni dejanskih dokazov, da bi vulkan lahko izbruhnil. Tudi glede navedb, da naj bi bil pod jezerom Laacher supervulkan, si niso vsi edini. Kljub raznolikim napovedim pa tudi najbolj eminentni znanstveniki na zemlji navkljub napredku (in) znanosti človeštva še vedno ne znajo natančno prerokovati prihodnosti ali predvideti obnašanja narave. Gotovo je le, da smo ljudje precej vplivali na svoj planet in da se nam naša dejanja vračajo; na naravno početje planeta pač ne moremo vplivati. Ob tem pa je morda primerno spomniti na modrost sodobnega slovenskega poeta N‘toka: »Narave ne zanima, kaj je lažje, kaj je težje, zlepa ali pa zgrda se vzpostavi ravnotežje.«