Od petka zvečer se v nemški avtomobilski industriji dogaja pretres, kakršnega ne pomnijo od konca zadnje svetovne vojne. Več kot sto dokumentov naj bi dokazovalo, da je pet velikanov industrije desetletja delovalo kot kartel! Tako so Volkswagen (ter njegovi hčerinski družbi Audi in Porsche), BMW in Daimler še v prejšnjem tisočletju vzpostavili okoli 60 delovnih teles, v katerih naj bi sodelovalo nekaj sto zaposlenih.
Dogovori, ki so jih sklepali, so se nanašali na razvoj ter izdelavo prestižnih nemških vozil pa stroškov in logistike; od hitrosti, pri katerih se dviga streha na kabrioletih, prek stroškov za dele, do izbire dobaviteljev, strategije in trgov. Pri tem pa se zdi, da so se vsi skupaj pošteno zaplezali z dizelskimi motorji, ki so bili karta prihodnosti, na katero je igralo teh pet proizvajalcev. Po razkritjih o manipulacijah v dizelskih motorjih sta za Volkswagnom – ki se je prvi soočil s takimi očitki pred dvema letoma in priznal, da je v 11 milijonov vozil po svetu vgrajena programska oprema za nižje nezaželene emisije – minuli teden vozila vpoklicala Audi (850 tisoč) ter Daimler (tri milijone mercedesov), slednjega že preiskuje tožilstvo v Stuttgartu.
Delnice padle
Razkritje ni bilo naključno: dva od petih naštetih velikanov sta sprožila samoprijavo na nemški agenciji za varstvo konkurence. Po nekaterih navedbah naj bi se prvi sam ovadil Volkswagen, po drugih je bil prvi Daimler (slednji je lani že odštel dobro milijardo kazni zaradi kartelnega dogovarjanja pri tovornih vozilih). Samoprijava ima po navadi konkretno finančno prednost, saj samoprijavitelju običajno izrečejo nižjo kazen kot drugim vpletenim. A prvi račun je že prišel s frankfurtske borze, kjer so delnice kartelne peterice v dveh dneh poslovanja padle za več kot 11,4 milijarde evrov. Še večji stroški oziroma kazni pa sledijo.
Tako evropske kot nemške oblasti so potrdile, da so prejele informacije o domnevnem dogovarjanju med podjetji. Evropska komisija je potrdila tudi, da glede tega vodi preiskavo. Najstrožja kazen, ki jo Evropska komisija ali nemške oblasti lahko naložijo avtomobilskim proizvajalcem, je sicer 10 odstotkov njihovih prihodkov. Po izračunu nemške nacionalne televizije ARD bi lahko znašala do 47 milijard evrov, k temu pa lahko prištejejo še tožbe kupcev vozil, dobaviteljev delov in delničarjev peterice oziroma njihovih investitorjev. Nemški ministri, ki so za primer izvedeli iz medijev, besnijo. »Zdaj je na preizkušnji verodostojnost celotne nemške avtomobilske industrije. Brez široke razjasnitve ni možno vzpostaviti zaupanja,« je poudarila nemška gospodarska ministrica Brigitte Zypries.
Dokumenti so tako ovrgli mnenje, ki ga je nemška avtomobilska industrija vseskozi ustvarjala z javnim nastopanjem in delovanjem: niso namreč pozabili izjav znotraj peterice, ki so jih dajali na avtomobilskih sejmih in podobnih prireditvah. Ob taki priložnosti je eden Mercedesovih menedžerjev za predstavitev novega volkswagna izjavil: »Kupite si raje škodo, 3000 evrov cenejša je, pa še boljša.« BMW-jevec pa o novem audiju: »Ta je že zdaj videti kot njegov predhodnik.« Vse te kritike, ki so jih nemški novinarji skrbno zapisovali in prenašali bralstvu, se zdaj zdijo le kot nateg – kako globoko bo šla preiskava in koliko bo stala, pa si ta trenutek še nihče ne upa napoved(ov)ati.
